Tereza Poljanič: Politične teme so za družinsko mizo prepovedane

Branka Grbin, 22. april 2022.
Foto: Osebni arhiv

Po nekaj letih na Novi Zelandiji se je Tereza Poljanič za zdaj ustalila v Sloveniji, ki ji pravi svoja baza. Tu ima delo, dom in družino, poleg tega pa ima naša deželica veliko prednosti pred otoško državo v Tihem oceanu, pravi.

Če kaj spremljate Instagram kulinarične blogerke in voditeljice priljubljene kuharske oddaje Tereze Poljanič, potem veste, da je že lep čas nazaj v Sloveniji. Novo Zelandijo je zapustila kmalu po tem, ko so odprli vse meje in je bilo potovanje zaradi pandemije novega koronavirusa spet lažje.

View this post on Instagram

A post shared by Tereza Poljanic (@terezas_choice)

A ni še zaključila z Novo Zelandijo, saj je to njen drugi dom, pravi. Še prej ima namreč veliko načrtov, ki jih mora realizirati v Sloveniji. Med njimi je povečanje linije Tereza’s Choice, razvijanje receptov in priprava joga retreatov, ki so vsako leto tako zaželeni, da so povsem razprodani.

Nekje vmes pa si želi najti še čas za pisanje že četrte knjige, nova potovanja, in seveda družino, ki jo sestavljata znana obraza Barbra Drnač in Bojan Požar. Najraje se družijo ob dobri hrani, a za družinsko mizo je politika “off the table”, razkriva.

Kaj ti je tako všeč na Novi Zelandiji, se vedno znova vračaš?

Meni je tam všeč multikultura, kar v Sloveniji res manjka. Tudi gastronomija, saj je toliko priseljencev, da lahko dobiš res dobro japonsko, kitajsko, italijansko hrano in sploh ne igra nobene vloge, da so tako odmaknjeni. Ta del zelo pogrešam, je pa res, da ravno zato, ker so tako odmaknjeni, mi je Slovenija bolj domača.

“Kadarkoli se lahko usedem v avtomobil in sem v nekaj urah v Italiji, Avstriji, kjer koli. Na Novi Zelandiji pa hitro občutiš, da je kljub raznolikosti vseeno vse isto – kamor koli greš, potrebuješ tri ure, pa je vse isto.”

Saj je božansko, a naša kultura mi je vseeno manjkala, ne samo ljudje, ampak tudi arhitektura, umetnost, … Zdaj sem bila na Kanarskih otokih, do tja je štiriurni let, za 30 evrov.

Si šla delovno ali zasebno?

Delovno, jaz sem vedno tako naravnana, da če si nekam želim iti, grem za dlje časa in potuhtam, kaj lahko še tam počnem. Moja strast je namreč tudi joga, zato sva prijateljico tam pripravili joga retreat. Te retreate ne maram delati v luksuznih hotelih, ampak si jih želim organizirati v prostorih, kjer se res začutiš in niso preveč odmaknjeni od realnosti. Da se ne vrneš domov in potem povsem pozabiš na to, kako smo se imeli. Želim jih pripraviti tako, da začutiš, da lahko to uravnotežiš z nekim dnevnim življenjem v Sloveniji.

Tam skupaj tudi veliko kuhate, kajne?

Ja, na Tenerifih sem kuhala cel teden. Septembra, ko bomo šli v neko vasico na Kreti, bomo imeli pa delavnice z mano, večerje pa z neko starejšo gospo, ki kuha lokalne jedi. Tako na Tenerifih kot na Kreti delamo tako, da je vse res lokalno, ti kot turist ne bi mogel imeti takšne izkušnje kot jo pripravimo mi, ker ne poznaš ljudi.

Ti retreati so res zaželeni in vedno razprodani?

Ja, tako je, lani sem mogla zaradi velikega povpraševanja odpreti še en termin za še eno skupino. Skupina, ki me spremlja že od začetka, hodi zdaj z mano vsako leto in vsakič povabijo še koga. Ne želim pa si imeti večjih skupin, saj ne bi zmogla več.

Kakšna hrana se pripravlja na retreatih? Veganska, kot je večina tvoje linije Tereza’s Choice?

Ne, saj sem tudi sama fleksitarijanka. Tudi moja ciljna publika so ljudje, ki hočejo zmanjšati vnos mesa, se spogledujejo z zdravo prehrano, ampak nočejo slediti nekim dietnim etiketam. Takšna sem tudi jaz. Menim, da naj vsak zase ve, kaj mu odvzema energijo, kaj mu jo daje. Ne morem podpirati neke striktne veganske diete, ker vem, da nekateri ljudje pač niso narejeni za vegansko prehrano, je pa priporočljivo, da se vnaša neka živalska živila, ki so ekološka, proste reje, … Zato smo na retreatih odprti za vse, imamo načeloma vegeterijansko prehrano, ampak lahko jedo tudi ribe.

Predvsem na potovanjih zna biti težko na vsakem koraku jesti vegansko.

Tako je, poleg tega se mi zdi, da imamo že dovolj stresa v življenju, in da bi se morali ves čas ukvarjati še s tem … Doma gre, zelo podpiram, ampak menim, da moramo uravnotežiti tudi ravnotežje (smeh).

“Sploh pa bi morali nehati z obsojanjem glede tega, kaj pojemo. To je takšno bremene. Zelo podpiram rastlinsko prehranjevanje, tudi sama večinoma kuham tako, a sem zelo odprta in ne obsojam.”

Predvsem to “ne obsojanje” je zelo pomembno, saj se zdi, da nekateri ljudje samo čakajo, da lahko obsodijo nekoga, če ne jé popolnoma rastlinsko.

S tem, ko sodimo druge, ne pridemo nikamor. S tem pa se tudi odmikamo od ciljev – cilj je zmanjšati vnos industrijsko obdelane hrane, poleg tega pa se tudi prenajedamo. Vse treba zmanjšati in tukaj je rešitev. Postaviti si realne cilje, ki jih lahko izpelješ, ne pa popolnoma odrezati vse. Dovolj je že, če vsako jutro takoj spiješ kozarec vode. Če si pa zadaš zraven še limono in kis, pa pol ure meditacije in joge, to ni izvedljivo. Majhni koraki, eden za drugim.

Vse to deliš tudi na svojem Instagramu, kjer imaš že preko 15 tisoč sledilcev. Se med njimi najdejo kakšni “trolli”, ki te povezujejo s partnerjem tvoje mame, Bojanom Požarjem?

Se najdejo, ja. To so nekakšni skriti sledilci, ki pridejo anonimno in za katere sploh ne vem, kdo so. Sploh preko kakšnih člankov. Ampak tega sem se že navadila. Takšni ljudje niti nimajo prostora na moji platformi in niso moja ciljna publika, takšnih ne bom prepričala, niti ne bo šel v Hofer in kupil moje izdelke.

Bojan in Barbra pa verjetno podpirata vso tvojo linijo?

Ja, sta moja glavna oboževalca (smeh). Ves čas jesta moje izdelke, pravzaprav je zelo smešno, ko pridem na obisk in mami postreže tofu ali polpete iz moje linije (smeh). “Mami, saj imam rada svoje izdelke, ampak jih ves čas jem” (smeh).

Sta vesela, da si se vrnila v Slovenijo?

Sta, ampak onadva sta vedno podpirala mene in Mašo, Bojanovo hči, ki živi v Franciji, da sva v tujini. Ker vesta, da je v Sloveniji težko, trg je majhen, v tujini pa je odprtih poti malo več.

“V Sloveniji je zaradi te povezave z Bojanom lahko še težje, ljudje mislijo, da je lažje, pa temu ni tako. Jaz se moram še trikrat bolj potruditi, da dokažem, da nisem v tej branži kot Bojan ali pa mami. Da me to niti ne zanima.”

Čeprav ni veliko ljudi, ki te takoj povežejo z Bojanom.

Res je, eni ne vedo. Bolj se mi to dogaja, da ko hočem kam priti s svojo oddajo, so ljudje, ki so v tem poslu, potem malo zadržani spustiti me blizu. Ker mislijo, da jih bodo takoj politično povezovali.

Se doma kaj pogovarjate o politiki?

Ne. Sem jima že povedala, da sicer ne bom več hodila na družinska kosila (smeh). Niti ne spremljam dogajanja, sploh, ko sem bila na Novi Zelandiji, nisem. Imamo nek bonton za mizo, da se o tem ne pogovarjamo.

New Report

Close