Pred nekaj tedni je v Sloveniji odjeknila novica, da se sedaj lahko poročajo tudi istospolni pari in da so jim omogočene tudi posvojitve otrok.

Nekaj, kar je za človeka s kančkom empatije odlična novica, je bilo za mnoge pretresljivo, šokantno, sprevrženo in nemoralno. Ob mnogih komentarjih, da otroci istospolnih staršev preprosto ne odraščajo normalno, so se na našem forumu celo pojavila vprašanja v slogu: “A zdaj, če jaz riknem, bodo mojega otroka posvojili p**ri?”.

Nehumanost in zadrtost, ki se vrsti v komentarjih pod takimi novicami, je sramotna za celoten narod.

Posvojitev je zapleten proces

Če odgovorim na vprašanje, kam bo šel vaš otrok, ko vi “riknete”, odgovor ni tako preprost, kot mnogi homofobi radi mislijo. Otroci niso produkt, ki vas čaka na polici, mimo katerih se vi sprehodite in se odločite, katerega si želite, ki vam je nato položen v roke.

Ko se par odloči za posvojitev, gre ta čez izjemno zapleten proces ugotavljanja pogojev posvojitve. Kot so mi pojasnili na Centru za socialno delo Ljubljana (CSD), kandidati najprej vložijo vlogo na CSD. Predložiti morajo življenjepis, potrdilo o nekaznovanju, zaposlitvi, da kandidat ni pod skrbništvom in mnoge druge dokumente, ki jih CSD preveri.

“CSD preveri izpolnjenost formalnih pogojev, motive za posvojitev, opravi več razgovorov, obisk na domu, kandidati opravijo pogovor s psihologom, ki izdela psihološko mnenje in CSD preveri druge okoliščine, pomembne za posvojitev ter na podlagi ugotovitev pripravi strokovno mnenje,”

so mi še povedali. Kandidati pa se morajo vključiti tudi v priprave na posvojitev.

Ste se morda vi morali vključiti v priprave na otroka? So vaši heteroseksualni starši oddali življenjepis, da so vas lahko imeli? Je vas, ko ste bili otrok, kdo presojal, če odraščate tako kot je treba? Ali to počnemo le pri istospolnih parih?

Tisti trenutek, ko je par istospolen, postanemo vsi strokovnjaki za vzgojo in počutje otrok. “Joj, kako bodo tega otroka zmerjali v šoli.” Ali ste poskrbeli, da vašega niso? Ste morda poskrbeli, da vaš otrok ne bo zmerjal drugih? Ali preprosto vzgajamo sebične, nesramne posameznike, katerih besede in dejanja niso naša skrb?

Otroci potrebujejo oba starša

Pa jih res? Sklepam, da to pomeni, da moja mati, ki je bila samohranilka, ni legitimna. In oče, ki mu je žena umrla ob porodu, tudi ni sposoben vzgoje otroka. Ali so to ponovno standardi, ki jih postavljamo le parom, ki se ne skladajo z našo sliko normalnosti?

Pravzaprav raziskave kažejo, da so otroci istospolnih staršev bolj zdravi, boljši v šoli, njihovi starši pa so premožnejši in bolj izobraženi. Zakaj? Ker so ljudje, ki sami ne morejo imeti otrok, običajno veliko bolj motivirani svoje otroke primerno vzgajati in zanje skrbeti, kar se da dobro.

Med duševnih zdravjem, odraščanjem in vzgojo otrok istospolnih staršev in staršev različnega spola, pa ni razlik. Prepričanje, da otroci potrebujejo oba starša, torej ne pije vode.

Retorika nasprotnikov pogosto temelji na oblikovanju problemov in argumentov, ki so si jih izmislili sami. Od trditev, da jim bodo odvzeli otroke, do tega, da si otroci ne želijo istospolnih staršev. A pozabljajo, da otroci niso predmet, ki si ga odrasli lahko podajamo iz roke v roko. V debati pravic istospolnih pa se spreminjajo v orožje, s katerim ljudje utemeljujejo svoje predsodke, zakrinkane v skrb “za otroke gre.”

Če gre res za otroke, potem poskrbite zanje na vsakem koraku, tudi ko niso pod vprašanjem istospolni starši.

Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva Style.Over.Net.