Zakaj ženske ne pobegnejo nasilnim partnerjem?

12. november 2021

Zakaj ženske ne pobegnejo nasilnim partnerjem?

12. november 2021
Avtor: Profimedia

Pri razmerjih v katerih so partnerji nasilni, se pogosto vprašamo zakaj ženske preprosto ne odidejo? A centri za pomoč ženskam razlagajo, da to ni tako preprosto…

Ko je govora o nasilnih razmerjih in dolgoletnih bitkah, preden žrtve odidejo, se ljudje pogosto sprašujejo, zakaj te niso odšle že prej. Ključnih faktorjev zakaj je temu tako je več.

Oblik nasilja je več

Ob besedi nasilje večina ljudi pomisli le na fizično nasilje, a tudi verbalna zloraba, žaljenje in poniževanje so vrsta nasilja. Ker pa ženske pogosto spregledajo te neočitne znake nasilja, lahko trpijo še leta v razmerju in si dopovedujejo, da to ni pravo nasilje. Suzana Gliha Škufca iz materinskega doma, ki ponuja zavetje ženskam v stiski, nam je razložila, da to izhaja iz domačih ter družbenih vzorcev, kaj je sprejemljivo in normalno, ter kakšna je vloga žensk v družini. ” To, da jo partner ponižuje, nadzira, ukazuje je nasilje.”

Poleg tega pa nasilni partnerji svojo naravo na začetku zelo dobro skrivajo. O pričetku zveze je pozoren, skrben, svojo strogost in ukazovalnost pa skriva za besedami, da le želi kar je najboljše za vas. Ženskam, ki takih vzorcev ne prepoznajo, laska, da nekoga končno skrbi zanje. Suzana Gliha dodaja, da ob začetku zveze ženske gledajo svoje partnerje skozi ”rožnata očala, ko se ženska morda celo zaveda ponižanj in oženja svobode, vendar partnerja opravičuje, pove na primer: “Saj se super razumeva, saj me ima rad, razen, ko kaj spije…razen, ko ima tiste svoje dneve, potem pa je spet vse v redu… Ne moreva drug brez drugega.

Nizka samozavest

Ženske, ki imajo nasilne partnerje imajo običajno nizko samozavest in se bojijo, da ne bodo nikoli več našle nikogar, ki bi jih imel rad. Ker so pogosto izolirane od drugih, se počutijo kot, da so same v tem in si boljšega niti ne zaslužijo. Natalija Gregorič je za projekt Pond (prepoznava in obravnava žrtev nasilja v okviru zdravstvene dejavnosti) napisala, da pogosto mislijo, da so edine, ki doživljajo nasilje. ” Če misli, da sama povzroča nasilje, se počuti osamljeno v občutku, da je grozna osebnost, ker to počne. “Seveda,” si misli, “nihče ne bo hotel imeti nič s to grozno osebo.”

Suzana Gliha pa dodaja, da so pogosto žrtve odvisne od teh odnosov ”kjer ločenost od partnerja lahko povzroči krizo. V ozadju je pogosto strah, da bi bili zapuščeni in pa nizka samopodoba žensk. Velikokrat ženske upajo, da bodo partnerja spremenile.” Pogosto se leta prepričujejo, da ga bo njihova ljubezen spremenila, zato zanj naredijo prav vse. Pustijo službo, pustijo prijateljice, vse, le da bodo ustrezale njemu in se izognile njegovim izbruhom.

Avtor: Profimedia

Odvisnost

Nasilni partnerji običajno svoje žrtve ujamejo v past na različne načine. Poleg izolacije, jih naredijo tudi čustveno ali ekonomsko odvisne. Ti dve odvisnosti sicer nista povezani med seboj, sta pa lahko soprisotni.

”Ženska, ki doživlja nasilje, je lahko negativno čustveno odvisna ali soodvisna, finančno pa neodvisna. V drugem primeru pa lahko že dolgo ne čuti čustvene odvisnosti (navezanosti) do povzročitelja, vendar ni sposobna finančno vzdrževati sebe in otrok,” razlaga Natalija. Partnerji lahko pogosto prisilijo ženske, da dajo odpoved v službi ali pa da imata skupni račun, zato da ima lahko on ves nadzor nad njunim financami. Tako žrtev težko zbere sredstva za svoj pobeg.

Ženska v nasilni zvezi ima velikokrat občutek “ljubim – sovražim”. Verjame, da so deli odnosa ali partnerja, ki jo še privlačijo, hkrati pa so deli, ki jih sovraži in so škodljivi. Ta mešana sporočila še bolj zameglijo sliko problemov odvisnosti. Želi oditi, želi ostati in verjame, da ne more storiti ne enega ne drugega,”

še dodaja Natalija.

Negotova prihodnost

Eden izmed večji razlogov, ki drži žrtve v nasilnem razmerju pa je tudi negotovost glede njihove prihodnosti. Če so finančno odvisne od partnerja in pogosto brez prijateljev zaradi izolacije, pravzaprav nimajo nikogar, na kogar se lahko zanesejo za pomoč.

Pogosto se tudi bojijo, da bo njihov partner prišel za njimi in jih kaznoval, ker so odšle. ”Bolj ko je ženska, ki trpi nasilje, izolirana, depresivna in prestrašena, večja možnost je, da pri njej prevladuje mišljenje: “Kakšen smisel ima, da odidem?”, “Čemu bi odšla?” Prepričana je, da ni varnega prostora, kjer bi se skrila. Verjeti, da obstaja oseba ali prostor, ki te lahko zaščiti, zahteva zaupanje. Ženske, ki doživljajo nasilje, pa so izgubile zaupanje že pred mnogimi leti,” je še pojasnila Natalija.

Če potrebujete vi ali vaš/a bližnja/i pomoč, je v Sloveniji mreža materinskih domov, na katere se lahko obrnete za pomoč. Četudi se situacija zdi neizbežna, vedno obstajajo ljudje in organizacije, ki vam bodo pomagale začeti novo in boljše življenje.

Avtor
Piše

Meta Vražič

Style. Več novic

New Report

Close