V Hermèsovem butiku je kot v čebelnjaku, ženske preizkušajo vse po vrsti, od parfumov do torb slovitega modela birkin, pa čeprav jim je povsem jasno, da bi morale, četudi bi imele na voljo tistih 29.000 evrov, nekaj mesecev čakati v vrsti zanjo, da jo sploh izdelajo. Ampak, kdo bo čakal?

Ko si nekaj zares močno želite, pa vam to ni dostopno, vas lahko to dobesedno zaboli. Morda je prav v tem zanka in odgovor, saj vam napis ‘razprodano‘ zbuja še več želje, kot sama znamka ali material in oblika predmeta.

Tega se psihologi, še bolje pa strokovnjaki za trženje, dobro zavedajo. Navsezadnje so v marketinških oddelkih znamk in raznih agencij zaposleni tudi psihologi in strokovnjaki za vedenje potrošnikov.

Jackie O. posnemale tudi brez Instagrama

Kdo nam diktira, kaj je modno, kdo zapoveduje, kaj je v trendu? To vprašanje je podobno tistemu, ali je bila prej kokoš, ali jajce. V času Jackie O. ni bilo niti računalnikov, kaj šele družbenih medijev, kot so Instagram, Snapchat ali Facebook, da bi nanje lepila podobe svojih outfitov. Twiggy ni imela svojega bloga, pa so jo vseeno ženske po vsem svetu skušale posnemati, ker so ju videle na fotografijah v reviji ali na televiziji.

Družbeni mediji torej načeloma niso krivi, da se zapičimo v jakno iz najnovejše Chanelove kolekcije, ali da žalujemo, ker so bili čevlji od Balenciage razprodani. Vsi ti ‘sveti grali’ visoke mode bi se v naša srca najbrž prej ko slej usedli.

Kolektivna okužba s pomočjo medijev

So krzneni pošastki znamke Fendi res nekaj, brez česar ne moremo živeti ali so samo čudovit način za podjetje, da zasluži na žrtvah mode? Je dovolj en okrasek ali naj bosta dva, ki staneta skupaj že toliko, kot torba? Kdaj nam je dovolj? Mogoče šele potem, ko pristanemo v minusu, v rdečih številkah na računu ali že skoraj v bankrotu? In kaj, če nismo nasledili bogastva, ampak smo se zakvačkali s pretiranim nakupovanjem, našemu žepu v resnici nedosegljivih znamk?

So nas okužili filmi, kot je Hudičevka v Pradi ali serija Seks v mestu, da se nam zdi, kot da brez nekaterih statusnih simbolov, zapakiranih v vedno nove trende, preprosto ne moremo živeti?

‘Sold out’ oziroma ‘razprodano’ je torej tista mala doza mazohizma, ki nam jo servirajo velike znamke, morda zato, da se počutimo bolj žive, ko čakamo, kdaj bo konkretni predmet prešel v našo last in si bomo nadele ta objekt poželenja.

Trendi se rojevajo, dozorevajo in umirajo, mi pa živimo za modo, ki si bo ves čas izmišljevala nekaj novega za svoje odjemalce.