Otroci so ena izmed največjih odločitev, ki jih par lahko sprejme, saj v življenje prinesejo veliko sprememb in odgovornosti. Nekateri posamezniki že celo življenje vedo, da si želijo otrok, drugi pa v to niso tako prepričani.
Včasih pa se celo zgodi, da imajo pari otroke, a to obžalujejo. Uporabnik Starševskega čveka se je pred kratkim obrnil na forum s priznanjem, da ljudem brez otrok zavida. “Prideta znanca na obisk – bila sva tam in tam, videla to in to. Kaj pa mi? Treba gledat da ne bomo zamudili časa hranjenja, da bo otrok previt, ponoči vstajanje itd. Kot kakšen zombi brez svojega življenja. Ja, res sem jim fovš …”
Tudi to bo minilo
Nekateri uporabniki so avtorja potolažili, da je z otroki težko le prvo leto ali dve: “Glej, iz prve roke, tudi to bo minilo. In to kmalu. Prvo leto, dve je res naporno, ampak tudi obilje veselja. Verjemi, da čez leto, dve ne boš občutil nobene fovšije. Ko boš videl, koliko zabave, veselja in dogodivščin boš doživela s svojimi otroki, ne bos zamenjal za nič na svetu. Malo še potrpite.”
Drugo pravijo, da bo avtor tudi to kmalu pogrešal. “Hitro mine, prehitro. Moji punci sta 16 in 15 in nočeta nikamor več z mano in možem, tako da večinoma sama hodiva na izlete, športava, veliko časa imava zase. Saj je luštno, ampak ju tudi pogrešava. Ko sta bili majhni, sva včasih razmišljala podobno kot ti, ko je bilo kdaj res naporno, zdaj bi šla pa kar nazaj,” je zapisala druga uporabnica.
“Žal ti bo”
Pogost argument, ki ga ljudje brez otrok slišijo, je ta, da jim bo v življenju žal, da se niso odločili za otroke. A avstralska raziskovalka Bronwyn Harman je leta 2015 ugotovila, da le četrtina vseh žensk, ki so se odločile, da ne želijo otrok, to obžaluje.
“A predvsem zato, ker so se počutile osamljene in ker so se zavedle, da ob svoji smrti ne bodo imele nikogar, ki bi mu predale stvari,” je razložila dr. Harman. “Menijo, da je bila to odločitev, ki bi jo morale bolje premisliti. Morale bi bolj premisliti o svoji prihodnosti.”
Vendar je delež žensk s takimi pomisleki še vedno majhen, v večini ljudje brez otrok cenijo svojo svobodo in neodvisnost.
Vam je žal in zakaj ne?
Pred nekaj mesci je uporabnica foruma Reddit vprašala: “Ljudje, starejši od 50 let, ki ste se odločili biti brez otrok, vam je žal? Zakaj ja ali ne?”
Tako so ji odgovorili:
“Ljudem to razlagam takole – poznate tisti občutek, ko komaj čakate, da svojega otroka naučite igrati bejzbol? Ali kar koli že želite deliti z njimi? Jaz ga nimam. V bistvu pomanjkanje starševskega instinkta. Nikoli si nisem želel otrok. Ne razumite me narobe, nimam nič proti otrokom. In res sem jezen na ljudi, ki jim škodijo ali z njimi slabo ravnajo. Samo nikoli si nisem želel svojih.” — IBeTrippin
“Ne. Nikoli ni bila stvar, ki bi si jo želel. Nobenih obžalovanj.”
– BornaCrone
“Imam mešane občutke. Za otroke mi je precej vseeno in mislim, da bi bilo za naju katastrofalno, če bi jih imela. Prav tako sem se lahko upokojil pri 52. Prepričan sem, da se to z otroki ne bi zgodilo. Tako da ja, absolutno prava odločitev. Vendar imam rad svojo družino in se sprašujem, kako bi bilo imeti svojo družino, učiti svojega otroka stvari, ki jih znam, in ne biti brez nekoga, ki mu je mar zame v času moje smrti. Toda spet, absolutno pravilna odločitev in pri 55 letih sem zelo vesel, da jih NIMAM. To se okrepi vsakič, ko sem izpostavljen otrokom drugih ljudi.” — ProfessorOzone
“Niti malo. Nikoli nisem verjel, da bi bil dober starš. Sem kratke jeze in čeprav mislim, da ne bi bil fizično nasilen, bi bile moje besede in ton glasu ostri, podobno tonu mojega očeta. Nisem bil srečen, da sem odraščal s takim staršem in nobenega otroka ne bi želel podrediti takšnemu starševstvu.” — Videoman7189
Večina posameznikov v komentarjih podpira tezo, da je otrok nekaj, kar si moraš želeti in ne kompromis, ki ga sprejmeš. Če ste torej v dilemi, preberite še kakšen komentar in dobro premislite.
