Žena zasluži v pol leta toliko kot jaz v enem mesecu

Uredništvo, 12. maj 2021.

“Že prvi dan sem ji rekel. Kar je tvoje, je moje, kar je pa moje, te pa ne briga,” je v temi na forumu zapisala uporabnica in prosila za nasvet.

“Midva z možem imava od prvega dne skupnega življenje vse skupaj in tudi odločava se skupaj. Eden drugega imava pooblaščena, denar imava na njegovem računu. Ko jaz dobim prihodek, prenakažem na njegov račun in potem iz tam črpava. Če imava, je za vse, če nimava, tako in tako ni za nikogar. Nama funkcionira,” komentira uporabnica. 

Izkušnjo financ v partnerskem odnosu delijo tudi drugi: 

Eden od uporabnikov pravi, da žena plačuje hrano, oblačila zanjo in otroke ter izvenšolske dejavnosti. Mož poskrbi za lizing za avto, dopuste ter bencin. Dodaja še, da k mesečnem prihodku včasih prispevajo tudi njegovi starši. 

Spet druga omeni, da imata s partnerjem vsak svojo plačo in vsak svoj račun. Vse stroške dasta na polovico, vsak tanka in registrira svoj avto, zato ni nikoli nobenega očitanja. Za večje nakupe se dogovorita skupaj in to jima v odnosu odlično funkcionira.  

“Oba dava vse, kar imava, pa ni dovolj, da prideva čez mesec. Smo skromni, a če ne bi starši pomagali, bi že pocrkali.” pravi tretja. 

Pri povprečni slovenski družini z otroki in krediti je tako in tako vseeno. Oba računa sta tri dni pred plačo prazna,” dodaja še ena uporabnica. 

Kot brezposelna oseba sem spoznala moške, zaposlene, ki so želeli od mene le denar. A ni to zanimivo? Sedaj samo nekaj vem. Ženska more imeti svoj denar, njemu povedati, koliko ga ima in kje, ampak mu en 0 dat! Moški, ki ženski vzame denar, ni vreden nič. Je eno navadno niče,” pa meni četrta. 

“V svetovanju pogosto srečujemo spore ali pa vsaj slabo voljo med zakoncema ali partnerjema, ki imata različno visoke osebne prihodke. Pogosto se izkaže, da je težava v tem, da vsaj eden ali pa oba partnerja ne poznata dovolj dobro zakonodaje, ki ureja področje financ v partnerski skupnosti.”

psihoterapevt Uroš Drčič, transakcijski analitik  

Kaj pravi zakonodaja, ki ureja področje financ v partnerski skupnosti? 

Strokovnjak Uroš Drčič pojasnjuje, da jasno pravi, da se vse, kar partnerja ustvarita, pridobita in zaslužita v času trajanja zveze, šteje za skupno premoženje, torej tisto, ki se načeloma deli na pol. Ta pravno formalna ureditev je pomembna. Določa namreč pravila, ki jih v zahodni družbi razumemo kor pravična in enakopravna. In če pride med partnerjema do nesoglasij, se vedno lahko vrneta na to temeljno zakonsko ureditev in od tam naprej načrtujeta skupno upravljanje financ. 

Pri nama tako, da je, kar je moje, skupno, kar je od nje, pa njeno. Razlog za takšno ureditev je dejstvo, da imam nesposobno ženo. Prvič ona zasluži v pol leta toliko kot jaz v enem mesecu, nato pa hudič babji niti ni sposoben zapraviti tistega, kar ji je na razpolago,” komentira anonimen uporabnik starševskega čveka. 

Psihoterapevt in transakcijski analitik Uroš Drčič dodaja še, da lahko seveda partnerja uredita upravljanje skupnih financ na kakršenkoli način, pod pogojem, da se s tem oba strinjata. V tem primeru tudi ne obstaja prav ali narobe. Enemu paru lahko ustreza en način, drugemu popolnoma drugačen. In to je v redu ne glede na to, kaj bi si morebiti mislili drugi.

Takole nekako bo šlo. Kar je njeno, je moje. Kar je moje je pa samo moje. 
Pa saj veste, kako je pri nas od “dole”. Ženska je samo za štedilnik, krpo in tiho biti. Nima pravega glasu. Njeno je moje, moje pa moje. No, če bo dobro nogice oprala, bo njeno lahko od obeh
,” komentira nek anonimni uporabnik. 

Pri nama tako, da je, kar je moje, je skupno, kar je od nje, je pa njeno. Razlog za takšno ureditev je dejstvo, da imam nesposobno ženo. Prvič ona zasluži v pol leta toliko kot jaz v enem mesecu, nato pa hudič babji niti ni sposoben zapraviti tisto, kar ji je na razpolago,” se mu pridružuje še drug. 

Imava vsak svoj račun, imam bistveno višjo plačo, plačujem vse stroške, za hišo, položnice, življenjska zavarovanja, registracije, nakupe oblačil, hrane, pač vse za vse člane družine. Ona ima bančno kartico za moj račun, zlato, z visokimi limiti, pa je noče uporabljati. Sicer vsake toliko dvignem nekaj denarja in je doma v predalu, vzame tisti, ki rabi, žena, otroci … Njen račun je v bistvu varčevalni, tam je denar, ki ostaja za hude čase. Ona redko kdaj porabi kak evro s tistega bančnega računa. Smo pa vsi resni in nismo zapravljivi, tako da ni nobenih težav in tudi meni pogosto ostaja denar. Kadar ostane več kot 10.000 € na računu, prenakažem na ženinega.” še dodaja uporabnik na forumu. 

In kaj bi Drčič, ki je tudi strokovni moderator na spletnem portalu medovernet, svetoval ženskam, ki so doma in skrbijo za otroke, ter ne služijo svojega denarja? 

Svetoval bi, da samozavestno ovrednotijo svoje delo pri skrbi za dom in družino. Naj se o tem pogovarjajo s partnerjem. Naj skupaj dorečejo, kako se ta vrednost pokaže pri vsakomesečnem upravljanju z denarjem. Naj to poteka tako, da jim ni treba vsakič znova prositi za denar, ampak da lahko del denarja svobodno upravljajo, odgovarja. 

Kljub temu pa uporabniki komentirajo:  

“Če nimaš za burek, je logično, da se prisesaš na njegov račun. V imenu zaupanja in ljubezni seveda.”  

Ali pa recimo menijo: 

Kot brezposelna oseba sem spoznala moške, zaposlene, ki so želeli od men le denar. A ni to zanimivo? Sedaj samo nekaj vem. Ženska more imeti svoj denar, njemu povedati, koliko ga ima in kje, ampak mu en 0 dat! Moški, ki ženski vzame denar, ni vreden nič. Je eno navadno niče.” 

Iz psihološkega vidika je dobro imeti v vidu še naslednje. Ne glede na to, kako povezana sta partnerja in koliko si zaupata, se izkaže za dobro, če vsak zase ohrani košček zasebnosti in avtonomije tudi kot posameznik,” pa pravi Drčič. 

Če imava, je za vse, če nimava, ni za nikogar”, trdi neka uporabnica foruma.  

Dejstvo je ravno nasprotno

Na področju denarja, Drčič pravi, da je dobro, da imata oba partnerja del skupnih prihodkov na voljo tudi kot posameznika. S tem delom lahko vsak popolnoma svobodno razpolaga. Ne da partnerja sprašuje za dovoljenje ali mu pojasnjuje zakaj je kaj kupil.

Razlaga, da bi v praksi to pomenilo recimo, da partnerja vsak mesec del denarja položita na skupen račun, del pa ga obdržita vsak na svoje zasebnem računu. Znesek na skupnem računu upravljata v dogovoru skupaj, znesek na svojem pa vsak sam.   

Mož ima precej višjo plačo od moje, zato sva se že na začetku veze dogovorila, da bova v skupni fond iz katerega bova črpala vse za skupno življenje, dajala vsak 60 % svojega prihodka. Po 12ih letih nama to še vedno funkcionira,” pravi spet druga  

Pomembna je še ena stvar, ko govorimo o družinskih financah. Res velik vpliv na družinsko blagostanje ima to, koliko sta partnerja finančno pismena. Seveda na to vpliva višina osebnih dohodkov, ampak ne glede na to višino, se že v osnovni finančni pismenosti skriva včasih prav neverjeten potencial. Vsaki odrasli osebi pa tudi mladostnikom priporočam, da pobrskajo po internetu in se naučijo osnovnih pravil upravljanja z denarjem,” zaključuje sogovornik. 

O avtorju

Uredništvo