Torej, sem 39, na splošno zadovoljna sama s sabo, z življenjem sicer malo manj, a tu ne bi šla v detajle. Imam službo, ki me  ne veseli, ampak imam vsaj prihodek in partnerja.

Problem je, da me ne veseli noben hobi, da bi v njem zares uživala. Tudi naveličam se ga kmalu. Mogoče mi je samo joga bolj pri srcu. Ne berem knjig, ne telovadim z veseljem, čeprav telovadim, ampak zato ker moram, ne zato, ker bi v tem uživala. Isto je, ko grem v naravo. Sploh ne uživam. Grem, ker je pač koristno. Revije kupujem, a v njih preberem največ dva članka ali pa celo samo enega, več mi ne rata, ker se mi ne da. Torej, moram se prisiliti v telovadbo, v hojo zunaj, v branje. Splet oz. branje raznih člankov na spletu mi je še najbolj všeč. Rekla bi lahko, da sem od interneta odvisna. Če  npr. ni povezave z internetom, me več kot pol manjka, lahko bi rekla, da kar cela manjkam.

Na spletu spremljam same članke o lepoti, laseh, lepi koži, lepih ženskah, nisem lezbijka, da ne bo pomote, ampak to me veseli, drugo nič. Hrepenim samo po tem, da se uredim, lase, ličila, nohte in da si večkrat kaj kupim, čeprav sploh nisem velika potrošnica, prav nasprotno. Uteho najdem v nakupovanju lepih stvari za nego in lepoto.

Kaj je narobe z mano? Zakaj ne uživam v naravi, v pogledu v nebo, na sprehodu, v druženju z ljudmi, v takih bolj naravnih stvareh. Počutim se prazno, čeprav se zavedam, da je človek del narave.

Zakaj ne uživam v bolj naravnih, preprostih stvareh? Sem čudna?

Banalna primerjava – smo del vremenskih razmer, pa zato še nismo vremenarji. ☺

Po eni strani so kot zdolgočaseni otrok, ki ne najde v nobeni stvari izziva in stvari kmalu opusti. Po drugi strani te pa morda ven vleče kak zakoreninjen vzorec, v smislu otroštva, ker navajaš, da te ‘izpopolnjuje’ zgolj to, da si kaj kupiš, da se urediš, spremljaš zgolj lepotne članke, slike ipd..

Nič nisi čudna in nič ni narobe s tabo.Očitno si umetniški tip in uživaš v estetiki.Naredi zase tisto ,kar ti je všeč in če so  to ličila, frizura in lepe stvari – kaj ni to lepo?

Si sploh poskusila še kaj drugega razen športa in sprehoda v naravi? Na svetu je neskončno možnosti, ti pa že sedaj veš, da ti nič ni všeč ali kako? Pa jih še nisi niti poskusila.

Meni se zdi nenaravno, da ne uživam v pogledu na naravo, sonce, morje, ptice v letu. Moralo bi se mi zdeti super vse to, pa vse to samo blago vpliva na mojo dušo, ki bi morala od takih stvari zaigrati.

Drugega hobija pa nisem poskusila zato, ker me že v štartu ne zanima in vem, da v njem ne bi uživala.

Če ne poskusiš ne veš. Prakticiraj hvaležnost.

Temeljis na odnosu do zunanjosti, notranjosti pa nimas.

Ze to, da delas stvari, ki te ne veselijo, ampak jih delas le zato, ker se spodobi ali ker moras, kaze na to, da si dejansko prazna oseba.

Nic ni narobe s tem, da te zanimajo frizure in nega telesa, vsak ima svoja zanimanja, narobe pa je, da nimas nicesar drugega.

Jaz osebno nimam nobenega odnosa do narave, tudi ne hodim v naravao, ker meni narava predstavlja kup zuzkov in blata, kar mi je bljak, a vseeno v tistih redkih obiskih narave uzivam, tako sem ugotovila, da nek gozd ali hribi niso zame, se mi pa dusa spocije ob pogledu na neskoncna polja psenice ali neskoncnost morja.

In ce ni res sila, ne pocnem nekaj, kar me ne veseli.

V otroštvu in nasploh je tudi moja mama taka, s tem, da nje ne zanima niti, da bi se lepo uredila oz. dala nase kaj lepega. To je delala samo kot mlada ženska. Zdaj ne več. Oče pa je užival v naravi vedno in uživa še danes. Mene pa nista  peljala v naravo, vsaj moj spomin mi tako pravi. Zgolj športni dnevi v šoli, ki jih nisem marala. Mislite, da je v tem problem? Odnos moje mame do narave?

Jaz čutim to kot eno praznino v sebi, ki jo delno nadomestim s tem, da si kaj kupim ali brskam po internetu, da najdem stvari ali ljudi, ki so mi všeč. Zdi se mi, da tukaj nekaj ne štima z mano.

Si materialistka, zato tudi sebe gradiš na zunanjosti, notranjost pa zanemarjaš. Narava sama ti je posledično preprosta in ne vidiš lepote v njeni čudoviti enostavnosti, kaj šele da bi jo v srcu začutila. jaz osebno vsakič znova začutim utrip narave tudi v sebi-noro, lepo, čudovito, kar nasmeh mi leze do ušes, da o vonju dežja, gozda, vrtnic sploh ne začnem.. 😉

Zveni kot izguba smisla – ali pa je zavedanje, da ga nikoli nisi poiskala oz našla samo zdaj priplavalo na dan. Mogoče se moraš tega lotiti zdaj.

Mogoče si pa tudi tako zelo odmaknjena od prave sebe, da si se zdaj tega zavedela. Nekaj v to smer daje misliti dejstvo, da ti je všeč joga. Začni početi tisto kar te mika, poslušaj sebe, raziskuj, beri tisto kar ti bo odstrlo nova obzorja, dalo tebi zanimive ideje, itd. Dokler ne najdeš svojega veselja in elana, pa tudi vsakodnevne radosti. Tega ti ne more dati nihče drug.

Instant zadovoljitev. Na netu na pol sanjaš in se vživljaš v tuje zgodbe, ker je simpl in takoj. Primerjava (sicer ne čisto točna) je lahko s pornografijo. Lažje je posurfat za porničem, kot se ukvarjati z resničnim človekom in vložiti nekaj truda.

V resničnem svetu je gratifikacija bolj časovno zamudna in še naporna povrhu, zato je pač lažje klikati po spletu in živeti virtualno.

Jaz sem pri sebi opazila, da sem postala recimo nolj nestrpna – niti filma se mi ni dalo več v celoti pogledati, ker sem se navadila kratkih, parsekundnih videov – kaj šele prebrati knjige. In sem takoj omejila internet.

Ja, mal truda bo treba in predvsem nazaj učenja potrpežljivosti.

Ja, pozabila sem omeniti, da se veliko ukvarjam s sabo oz. človekom v smislu, da me navdihuje osebnostna rast, delno tudi filozofija in new age. To pa ja.

Je pa v meni neka praznina ali izguba smisla. Ne vem zakaj, ampak tako čutim.

Spet, sledis trendom, zdaj se je moderno it duhovno rast…

Nekdo zgoraj je omenil, da nimas stika sama s seboj.

Zakaj?

Mogoce bezis od sebe?

Se bojis tega, kar bos odkrila, ce se malo bolje spoznas?

Beseda “prazno” mi je povedala vse.

Lahko bi bila psiha. In kaj naj zdaj? Zdravil ne bi rada jemala. Rada bi bila le bolj vesela v globoko v sebi, imela zanos. Saj ne, da nikoli nisem vesela, seveda sem, večkrat, tudi smejem se, se veselim, vse, ampak prav tisti zanos, veselje globoko v sebi mi manjka. Vem, da so ljudje, ki imajo zelo težko življenje, pa nosijo v sebi srečo, veselje. Recept? Vem, da je treba bit vesel drobnih stvari, cvetlice, karkoli. Ne vem, zakaj mi ne uspe.

Volite novo stranko. Stranka Fekalnega Razodetja. Za več informacij se obrnite na ustanovne člane: Robi/Julij Cezar/EnaJužna/Vagabund/Šnelca/kokoši/dxy/Darwin/LUDI

Nova minuta. Novi člani. Novi obrazi. Prava anticepilska stranka. #SkupajRastemo 💩💩💩

Izredna novica: so nas hoteli utišat. SDS nas BRIŠE, ampak mi se ne damo. 

Tudi jaz sploh ne uživam v pohodih, v revijah pa je ponavadi kup balasta, zato preberem samo par člankov. Na srečo pa imam dovolj drugih stvari, ki me veselijo.

Kaj pa tebe veseli? Mogoče mi pa daš  idejo, ki mi bo prišla v poštev k boljšemu počutju.

Tudi jaz ne uzivam v nicemer kar si nastela…pa se ne sekiram najbolj.Bodi kar si, nic ne mores spremeniti.Taka pac si.

ne moreš se prisilit, da ti je nek človek zanimiv, in je brezveze, da bi se. enostavno živi sproščeno in se ne sekiraj, enkrat pa boš spoznala nekoga, ki ti bo zanimiv zanimiv za pogovor in tudi privlačen, in sčasoma se bojo oblikovala čustva. če pa ne, pa pač ne, saj tudi človeku samemu nič ne manjka, če je načeloma zadovoljen sam s sabo. dokler si pozitivna, boš privlačila tudi pozitivne ljudi, dobro družbo, tako da pot je sigurno prava 🙂

Manjka ti smisel življenja. Začni hodit v cerkev, najdi vero v Boga, umiri se. Vsak0 nedeljo pojdi h maši, boš videla, da se boš počutila drugače.

dej skadi kaj zelenega pa se bos sprostila.pol se pa sam prepusti mislim da grejo svojo nenadzirano pot…

Praviš, da občutiš praznino. Kako je na področju odnosov? Omenjaš partnerja? Kako se počutiš v odnosu z njim? Imaš družino, otroke? Si jih želiš, pa jih morda ne moreš imeti (neplodnost?), si jih tvoj partner ne želi? Praviš, da nimaš prijateljev…

Mislim, da se ključ tvojega  praznega počutja skriva v praznih odnosih, nekih viidkih življenja, ki te ne izpopolnjujejo, tu nima veze narava, ampak odnosi z bližnjimi ljudmi ali primanjkljaji na tem področju.

Omenjaš tudi službo, ki te ne veseli.

Predlagam, da raziskuješ, sama ali s pomočjo kakega terapevta, vidike in načine, da bi si bolj osmislila in zapolnila življenje z vidiki, ki bi te veselili in bi se bolje počutila.

Srečno.

največja napaka, kar jo lahko naredi. prepustiti se drogam, alkoholu in podobnemu, to je pot v dokončen propad.