16-letna hči – težave – katere omejitve naj uvedemo
hči hodi v 2.letnik gimnazije. kmalu po začetku solskega leta je učni uspeh začel upadati, nato se je samo še stopnjevalo, polletje je zaključila z 3 negativnimi, kazalo je na 6 negativnih, torej 3 predmete je uspela popraviti (s pomočjo inštrukcij), popraviti vse pa je bilo nemogoče, saj enostavno ni bilo časa.
Starša sva se poglobila v situacijo in ugotovila:
– v ozadju je fant, 17 letnik, hodi na 3letno poklicno šolo, hči je zaljubljena
-hči občasno šprica pouk in čas preživlja z njim
-fant tudi hodi na obiske na njeno gimnazijo in je s tem moteči faktor
-hči je z njim na vezi tudi preko telefona (sporočila, videoklici…) v extremno nenormalnih količinah, tudi med šolskim časom, med vsemi odmori in občasno tudi med poukom
-hči je do nas staršev zaprta, skoraj nič ne pove, tisto kar pove pa je velikokrat laž, ji ne neremo zaupati, manipulira z nami
-na govorilnih urah so nam odkrito rekli, da jo moramo doma močno priviti
-šla sva tudi na strokovni pogovor, kjer so nam glede na podrobno razlago sedanjih situacij in podobne situaciji izpred 2let rekli isto – da ji moramo postaviti stroge meje, nehati plačevati inštrukcije in zavarovati sebe, ker da gre za osebnostno motnjo, katera išče žrtve (mi, ta fant), manipulira in izkorišča. Verjetno da gre za osebnostno motnjo in da je on nje odvisno v katero smer bo to šlo. da sva midva kot starša napravila vse, da ji pomagava in da več od tega ne moreva, sedaj je čas za omejitve in zavarovanje nas (zmožna je ukrasti nam denar, zbežati od doma, zaiti v delikvetna obnašanja…)
Prosim svetujte kakšne omejitve bi vi napravili v tem primeru?
Do sedaj smo:
-omejili telefon doma, med 16-20 nima telefona (vendar hči verjetno najde druge načine – laptop, katerega kao rabi za učenje, tega ni možno v celoti nadzirati)
-v planu ima se instrukcije za 2 predmeta, te že dogovorjene bomo še plačali, rekli smo da zatem inštrukcij ne bomo več plačevali, je inteligentna dovolj, da se sama nauči
– napovedali smo še druge omejitve – za katere vas tukaj prosimo za pomoč. če ji popolnoma odzameva telefon, se nam bo maščevala, po drugi strani brez telefona jo ne bomo mogli mi poklicati – kje je, kdaj pride, ce se kaj zgodi ali ce jo kaj nujno rabim.
Hči s takšnim obnašanjem je kot avto na avtocesti brez zavor. Drvi v posledice, za katere je slepa. Zgodi se lahko, da ne izdela gimnazije niti nobene druge šole, da zanosi (o tem se pogovarjamo, odnosov se ni imela, v trenutni situaciji ona rine v njih, KT zaradi neke bolezni strjevanja krvi ne sme jemati!, ), da stakne neko bolezen, da zabrede v droge, da nas starse pokrade in zbezi od doma… Ze to kar ima hči svojih stvari (zadnji iphone, apple watch, macbook, brandirane torbice, obutev in oblacila je vredno kar nekaj). Vzajali smo jo drugače, doma je urejena situacija, čustva se izkazujejo, in čeprav smo premožni, so naše glavne vrednote drugje. Hči je bila že kot dojenček drugačna, te njene čudne osebnostne poteze so se s časom samo kopičile, tako kot snežna kepa ko se začne kotaliti, s časom postaja večje in jo je nemogoče ustaviti…
Ta fant je iz delavske druzine, kjer je normalno, da se pri 18 tih porocih in imas otroke. Ta fant bo cez eno leto hodil v sluzbo za minimalca, mi pa smo visoko izobrazeni in sodimo v cisto drugi sloj. Prosim pomagajte z nasveti.
Hvala.
Odgovor se nahaja v zadnjem odstavku!..Ta fant je iz…
[/quote]
da nisi nič več, pa tudi, če imaš denarja! Pusti ji dihat, pa se ga bo mogoče prej naveličala! Sedaj še prdnit ne sme brez tvoje vednosti!
Je pa tako, če se bo zaj….., bo sama nosila posledice, a ne? Ali bo takrat spet mamica s perjem priletela za njo, da bo potem iskala še eno izkušnjo?
tisti, ki zivite na minimalcu in nimate nobene izobrazbe prosim preskocite to temo. tukaj boste pisali kako lepo zivite, v kakem drugem postu pa boste posali kako ste navelicani svojega zivljenja v sluzbi od 6-14h, da samo delate in si nic ne morete privosciti. nocem biti zaljiva, zato lepo prosim preskocite to temo.
Kaj misliš, da mislijo fantovi staršiI?
Dekle, ki ima polno rit vsega bo pokvarila našega.To sicer bolj težko. Toda lahko ga ona nadleguje in dela tudi njemu težave.
Sestopi s piedestala.
[/quote]
absolutno. saj mu ze dela tezave. fant sprica v soli, tudi on je non-stop na telefonu (ona zacenja komunikacijo…)
problem je v nasi hceri.
Meni se zdijo pa ti nasveti, da zavarujete sebe, starše, zelo butasti.
Kaj zdaj, ker ste vsi skupaj zavozili, pa naj gre hči v maloro ali kaj? Glavno, da vi zavarujete sebe…
Kako se sploh zavaruješ v taki situaciji?
Si ne predstavljam! Ja, zavarujete premoženje. Kaj pa svojega otroka in svoja čustva?! Mislim, če meni otrok zabluzi, đabe mi ves denar… Mislim, če bi moj otrok zabluzil, bi “zabluzila” tudi moja čustva, kako hudiča se pa pred tem zavaruješ????? Jaz vidim edino to pot, da pomagaš otroku, da njega zaščitiš in zavaruješ, ker ko je otrok ok, si tudi ti ok!
Izbrali ste pot omejitev, jaz je ne bi.
Punca je stara 16, ne 6. Tu omejitve ne pomagajo več oziroma so pri uporniškem najstniku le dodatna spodbuda za še večje upore avtoriteti in vsem izmišljenim pravilom!
Zakaj ne bi izbrali pot sodelovanja?
Ko skoraj odraslemu človeku postavljaš omejitve, ga stalno popravljaš in vsa njegova dejanja obsojaš, ga daješ v nič in mu sporočaš, da je slab in pri tebi ni sprejet. Kako lahko nek starš ne sprejema svojega otroka????
Če se pa postaviš ob bok najstniku in začneš z njim sodelovati, ga jemati kot skoraj odraslo in razmišljajočo osebo, ki sprejema svoje lastne odločitve, se racionalno pogovarjati z njim in sprejemati njegovo razmišljanje, mu dati vedeti, da ima doma vedno podporo in varnost, a da ima tudi nekaj svojih lastnih življenjskih nalog, tako kot vsi člani družine, da lahko vsi sodelujete med seboj, vsi za enega – eden za vse, …, takrat se odnosi med starši in najstniki spremenijo. (ljudje vzgajate otroke zelo nesmiselno, na eni strani so otroci, na drugi vi, strani si nista enakopravni, za eno veljajo ena pravila, za drugo druga, potem se pa imenujete družina, a v bistvu niste, ker ste se ločili že v štartu na dva dela… Družina funkcionira le, če so si vsi člani enakopravni, enakovredni in od samega začetka veljajo za vse enaka pravila! To je potem skupnost, kjer se vsi člani dobro počutijo!)
Skratka, konkretne stvari:
prvo, jaz inštrukcij ne bi omejevala. Punca ima manjko znanja za nazaj, naj to spravi v red s pomočjo inštrukcij, za naprej jih mogoče ne bo več potrebovala, mogoče bo pa potrebovala le manjšo pomoč pred testi.
Kot drugo, tudi fanta ne bi omejevala, niti bi imela tako slabšalni odnos do njega, ker je le na poklicni! Moji sošolci s poklicne so na koncu diplomirali! Že pred 20 leti je bila to čisto mogoča pot, danes pa sploh, kdorkoli ima vsaj malo ožnosti, se izobražuje naprej. Kaj bo s tem fantom in kaj bo z njuno zvezo, je pa pri njenih 16ih še velika uganka.
Kot tretje, bi se vsedla in se jasno pogovorila z njo glede šole, špricanja in vsega tega, ne bi prepovedovala, postavljala pogoje, zahtevala in uporabila podobne negativne pristope, ampak bi se razumno, odraslo in sofisticirano pogovorila z njo, da je šola nujno zlo, ki ga mora opravit in nima druge izbire, da ima celo popoldne čas za fanta in ostale stvari, tako da ni potrebe, da šprica pouk, da od pouka lahko veliko odnese in se ji potem popoldan ne bo treba toliko učiti in podobne stvari…
Čim nekaj omejuješ, je ta stvar še bolj zanimiva in spodbuja k uporu.
Če ima najstnik občutek, da ni omejen, da ga sprejemaš, da se lahko sam odloča, je tudi zaupanje med njim in staršem večje, zaupanje je pa v teh letih zlata vredno!
Zavedajte se, da nimate težav vi, ampak vaša hči.
Postavite jo pred dejstva in jo vprašajte, kaj bo (ona) naredila, da stvari popravi. Primer: Imaš tri negativne ocene. Kaj nameravaš? Kaj boš naredila, da jih popraviš?
Ste starši, podpirajte jo in ji pomagajte v koristni smeri. Ne pustite pa, da vas ima za norca.
Tudi uporaba laptopa. Naj pove, za kateri predmet ga potrebuje. Povejte, da boste preverili pri profesorju, če je res. Če ugotovite, da ga res rabi in ima kljub uporabi tisti predmet negativen, potem ga ne rabi. Ker negativno oceno lahko doseže tudi brez laptopa.
Na začetku bo naporno, a punca bo kmalu ugotovila, da niste neumni in vas ne more imeti za norca. Takrat bo tudi vam lažje, ker ji boste vedno več zaupali in vedno manj nadzirali (če ne bo ponovno zašla s prave poti).
V Sloveniji nikoli ni bilo razslojevanja, kot je npr. na Hrvaškem, zato je zgodba v celoti izmišljena!
Nekaj cvetk:
– hči hodi v gimnazijo in….// Katero gimnazijo? Danes so gimnazije smešno lahke!
– KT zaradi neke bolezni strjevanja krvi ne sme jemati!, ) // Katere bolezni? Kaj ima pri 16 za jemati KT!? Vi bi res radi priklicali krčne žile, raka ….!
– o fantu pišete, kot da je cigan. Ko bi vsaj pisali, da je fantova družina polna soc. transferjev, a se vseeno ukvarja s “skupljanjem” železa…
– le koga danes zaposlijo z 18 leti?
Res je.
Moj mož izhaja iz skromne delavske družine. Danes je magister znanosti s področja fizike.
Poročil se je pri 35 letih, nič prej.
Marsikdo pa iz bogate in urejene družine ne naredi nič iz sebe.
Tako, da ja …. avtorica … ali je to provokacija, ali si drama queenn ali pa vaša družina ni tako popolna, kot tukaj pišeš.
Pri nas tudi problemi, hči stara 17, sicer je v šoli vse ok zaenkrat, ampak vse drugo pa ne. Anksioznost, noče pomoči psihologa. Ne upošteva ničesar, kar se ji predlaga. Razen šole je vse drugo kaos – socialno življenje, soba, brez samodiscipline totalno.
In kdo je kriv? Jaz kot mama. Nisem pravočasno zaropotala. Oče je preveč zaposlen. Da bo ja denar. Tako da smo zaradi tega zdaj porušena družina.
Pusti jo, naj zglajza po svoje, vse to neko učenje pod prisilo ni nič vredno. Če jo boste silili, bo pač zglajzala pri 27. letih oz, prvič, ko bo imela svobodo. Bolje, da zdaj zaserje na polno, začne pri 18. delat za minimalca in se še morda spametuje in spozna vrednost izobr, pod prisilo se zihr ne bo. Pa koli svet burec kakšn sloj sta ti in fotr, punca ima lastno življenje in če bo hotela bit klošarka, pač bo, pa če se po trepalnicah mečeš.
Ja, danes morajo skoraj vsi otroci na gimnazijo. Sploh od izobraženih, “višje slojnih” dobrostoječih ljudi. Tudi, če otrok ni primeren za gimnazijo, ga je potrebno vpisati na gimnazijo, saj je to kot ene vrste statusni simbol.
Potem so pa vsi drugi krivi, če otroku ne gre in ima 6 negativnih ob konferenci.
Po moje tvoja hči ni dorasla tempu, ki se ga izvaja na gimnaziji. Vi pa “bogsigavedi” kaj od nje pričakujete Zato se pa zateka v svoj svet, šprica in je čisto zabluzila, ker ne zadovoljit vaših visokih in nerealnih pričakovanj.
Kaj pa, če bi jo prepisali na lažjo šolo, mogoče se pa tam najde in bo srečna.
Ker zdaj prav gotovo ni. Njeno obnašanje kaže na to.
Srečno!!!!
– res je, hci ima polno rit vsega, tudi mi, vse kar imamo je plod lastnega dela, nic ni podarjeno
– denar ni vse, nase vrednote so drugje, vendar je veliko lazje zivljenje ce denar imas, kot ce ga nimas. npr omenila sem ze, da hci ni popolnoma zdrava, ima dolocene kronicne tezave, katere zahtevajo npr dolocene samoplacniske storitve to se pojavi poslabsanje bolezni..
-izobrazba ni vse, hci je inteligentna, ce ta njena uporniska situacija bo imela za rezultat nizko izobrazbo, ji bo na dolgi rok to povzrocalo frustracijo…
– o tem fantu nihce nic slabega ne govori, to so vasa napacna dojemanja…
– nihce ni drama queen, ljudje smo si razlicni, ce se vam moja zgodba zdi kr nekaj, preskocite jo. oglasite se sogovorniki, ki se znate postaviti v naso situacijo in nam s svojimi konstruktivnimi nasveti namigniti kaj uporabnega. ni treba zaliti, ni treba predalckati, ni treba usekati kontra po meni zato da zdravite svoje lastne frustracije.
mi pa smo visoko izobrazeni in sodimo v cisto drugi sloj Če bi bila tema resnična, potem bi morali spadat res v čisto drug sloj, da s takimi pisarijami, nevednostjo in neumnostjo pride spraševat celo Slovenijo. Ampak je tovrstne zarukane domišljave golazni ogromno, ki mislijo, da jim denar res kaj pomaga in si domišljajo, da so nekaj več.
Nedeljska provokacija?
Če ni: najprej se ti, mama, nauči spoštovati ljudi zaradi njih samih in ne zaradi njihovega statusa. Mogoče je hčer sram, če se tako obnašate vpričo nje.
Otroka se nikoli ne izpusti. Ste v situaciji, ko potrebujete “reset” družine. Vzemite si 5 dni dopusta, kar zdaj med šolo in pojdite na neko novo lokacijo, kjer se o šoli sploh ne boste pogovarjali. Pokažite hčeri, da se znate pogovarjati še o čem drugim kot o šoli in obveznostih. Ker vsi vemo, da življenje ni le denar in služba.
S hčerjo se zbližajte na skupnih kosilih npr v dogovoru z njo, da boste vsak torek šli ven na kosilo, ne vsakič drugam, ampak vsakič v isto restavracijo, kjer se ona dobro počuti. Tu je tema šola off limits, razen če sama začne temo. In ponavadi jo otroci začnejo. Ko začutijo, da nam lahko zaupajo in da ne bomo težili in jih napadli oz očitali. Nasvet ponudite samo takrat, ko ste zanj naprošeni. Poslušajte otroka.
Po nekem času, zraven povabite še njenega fanta. Vas zna presenetiti, da je čisto normalen otrok, ki mu manjka pozitivna pozornost staršev, tako kot vaši hčeri.
Otroci nam želijo povedati kaj se jim dogaja v življenju, samo utihnejo zaradi našega obnašanja: očitanja, jeze, žalosti, živčnosti, pomanjkanju časa in največ nepozornosti, dejansko poslušati otroka.