Pozdravljeni

Moja sedem letnica ima cca. 26 kg, zadnje čase je postala kar tako polna…ne pa debela, ali “špehasta”, je je pa več skupaj od ostalih njenih vrstnic. Prej ni rada jedla, sedaj pa kar… pazim da ne je preveč sladkarij, ne čipsa in teh zadev, pije vodo in mogoče kak sok ki se z vodo redči. Ker sem bila sama vedno bolj buckasta kot otrok, ne bi rada da bi bila tudi ona taka. Moram reči, da pa ima nekoliko povečan trebušček, tako bolj ven ga drži, pa ne samo spodnji del, ampak že od prsi navzdol.
Vsak dan gre z veseljem z mano na sprehod, ali s kolesom,tako da se giblje….

kaj naj še naredim, saj ji nočem vsak dan ponavljati, da tega in onega pa ne sme jesti, saj ne želim, da bi potem kot najstnica zabredla v motnje hranjenja.

POMAGAJTE!!!!

Jaz bi to čimmanj poudarjala, raje pazi pri pripravi hrane in čimveč rekreacije. 7-letnice ne bi dajala na dieto!

Ne bodi obsedena. Za sedem let starega otroka je 26kg popolnoma normalno.

pusti otroka, ko bo želela bo že sama shujšala………verjetno se bo to zgodilo v puberteti….

Res je sej ni še panike….sam uni sokovi za redčit z vodo so tud sranje…

Čak mal. Moja ima tudi 7 let in 26 kg pa je totalna suhica. Res pa je, da je pri ta velikih. Ji je zadnjič celo pediatrinja rekla, da bi glede na višino komot imela kakšne 3 kg več. Torej lahko sklepam, da če tvoja ni ekstremno majhna, je čist OK.

Živjo, verjetno ni debela, le bolj polna. Pazi, da ne je čipsov, smokijev, sladkarij, bonbonov, piškotov. Pazi pri pijači, raje vodo ali prave sokove. Ne mislim, da otrok ne sme sladkarij, raje košček čikolade ali dober sladoled. Če že reducirate hrano, jo daj pri večerjah, pa malo več gibanja pa bo. Moja je stara osem in pol in ima 29 kg. Pa je ravno prava. Lp L

To pa res ni veliko, razen če ni totalno majhna. Moja 7-letnica ima pri 130 cm 26 kg, pa se mi zdi čisto ok. Pazi, da ji ne boš začela govoriti, da je debela in podobno, ker se zna zgoditi, da bo potem to res postal problem. Seveda pa je potrebno paziti na zdravo prehrano ne glede na to, ali je otrok debel ali ne.

LP

Čakaj, da nisi ti malo obsedena še s svojo “buckasto” postavo iz otroštva, kot ji praviš sama.

Lepo te prosim, da tega ne omenjaš pred njo, sicer jo lahko zamoriš do konca življenja. Seveda ne bo škodilo, če skupaj migata, koliko se le da, da o prehrani sploh ne razglabljamo. Vedeti pa moraš, da tudi geni naredijo svoje …

Sama sicer nimam hčerke, imam pa sina, ki je nekoliko stareši in če se ga spomnim pri teh letih, je bil pri malenkost manjših kilogramih čisto preveč koščen. Po konkretnem obroku, ki je bil čisto po njegovem okusu, mu je pa trebušček vedno kazal podobne znake, kot pri tvoji princeski. Pravzaprav se to dogaja še danes, če ga pogledaš po kosilu, sicer pa je trlica od glave do pet.

LP

pri nas so isti problemi (bi lahko kar isti post napisala, kot si ga ti)…v enem letu je postala lepo okrogla, trebušček že gleda čez pas pri hlačah ipd. …jaz ji kar lepo povem, da verjetno ne bi rada bila predebela, razložim, kaj to pomeni za zdravje in kondicijo, izgled…skupaj sva zreducirali hrano (beri sladkarije ipd.)…zaenkrat ji še kar gre,
jaz se ne obremenjujem s tem, da bi zabredla v motnje hranjenja…se mi zdi prav, da ve, kaj pomeni, če je človek predebel, da ve, kaj pomeni, ko ji znanci omenijo, da je postala “bol močna” – seveda si je na začetku to dobesedno predstavljala, zdaj pa direkt pove “ja, sem se zredila”, “ja, sem bolj debela”…normalno, da je bolje zdaj stvar omejit ali bolje ustavit, kot v najstniških letih ali celo kasneje, če sploh kdaj

7-letnega otroka jaz ne bi obremenjevala s kilogrami. Tudi pri nas smo bolj okrogli, pa pride kakšen virus in ne je cel teden nič, pa sem prav vesela za “zalogo”…
Res me jezi, da so mamice tako obsedene s popolnostjo, ker to hote ali nehote prenašajo na svoje otroke, potem pa tarnajo kako so nesamozavestni itd…

Se strinjam ursica. Otroku je treba razložit vse o prehrani in težavah pri pridobivanju teže.
NE se slepit punce in nakladat, da ni predebela in naj shujša ko bo hotela…
potem pa pride do motenj prehranjevanja, ki se nikoli ne pozdravijo!

ŽALOST, takoj prosim ukrepaj in črtaj vse sokove in čipse, smokije ter omeji sladkarije na bolj zdrave izdelke.

Danes je žal SLO dežela DEBELIH otrok, ker mamice ne skrbijo za njihovo zdravo prehrano in gibanje.

Samo razlaga, ker vidim, da nekateri mešajo omenjanje debelosti pred otrokom z motnjami hranjenja. Motnje hranjenja (bulimijo, anoreksijo) otrok ne dobi zato, ker bi rad shujšal ali zato, ker so mu doma rekli, da ni dobro jesti preveč mastne in sladke hrane, če noče biti predebel. Motnje hranjenja so izrazito psihična zadeva, ki večinoma izhaja iz splošnega občutja nesprejetosti (tudi če starši niti ne omenijo prehrano) in nemoči, da bi ugajali in da bi prepričali starše, da smo vredni ljubezni kljub temu, da nismo popolni. Razlog zakaj motnje hranjenja naraščajo, je ravno v tem, da nekateri starši sprejmejo svoje otroke samo, če so uspešni v šoli, če so jim v ponos in se želijo z njimi hvaliti pred drugimi. Kako se otrok pravzaprav počuti in kaj si on sam želi, pa pojma nimajo in jih niti ne zanima pretirano. Tak otrok (predvsem dekleta, fantje reagirajo drugače avtodestruktivno – droge, alkohol…) pravzaprav ne ve, kaj sploh je, saj pričakovanja staršev sprejme kot svoja pričakovanja, dokler se ne začne zavedati, da tega pravzaprav noče in da to ni on/a. Občuti, da nima nobenega nadzora nad svojim življenjem in da njeno življenje nadzirajo drugi. Tako prevzame nadzor nad edinim, nad čemer lahko: svojim telesom. Na tak način nezavedno kaznuje starše, saj starši nad njeno prehrano ne morejo imeti nadzora, čeprav lahko upravljajo nad preostalim njenim življenjem. Hkrati kaznuje sebe, ker se ima za nesposobno doseči tisto, kar hoče, ker ima občutek kot da je lutka v rokah drugih ljudi.

Skratka, te motnje so dosti preveč kompleksne, da bi jih lahko poenostavili zgolj na omenjanje debelosti in na to, da bi dekleta želela izgledati kot suhe manekenke v časopisih. Gre za psihične reakcije povezane z doživljanjem sebe in lastne vrednosti.

bolje preprečiti zdaj, kot da bo potem morala celo življenje paziti na kile,

se strinjam

Preberi knjigo Proč s sladkorjem, kuhaj ji po njej, še opazila ne bo, trebušček pa bo izginil kljub polnim krožnikom.

Lanca

Meni se zdi prav, ta ti ni vseeno in da v prihodnje popaziš na hčerino težo. Imam 10-letnico in priložnost videti, kako iz malega raste veliko. Njena sošolka je bila v prvem razredu samo malo bolj okrogla, ob koncu tretjega pa je že tako obilna, da težko najde primerna oblačila zase. Hčerka spremlja sošolkine težave – omeni, da sošolka ne more pri športni vzgoji narediti tega in onega in se zato sekira, ne more obleči tega ali onega, skratka, v 3. razredu je ta punčka postala precej obremenjena s težo, pa samo narazen leze. Gotovo to nima dobrega vpliva na njeno razvijajočo se samopodobo.

Mislim, da 7-letnice ne rabiš obremenjevati z debelostjo ipd. Tako kot so ti svetovale, vnesi nekaj discipline v prehrano, pa do težav sploh ne bo prišlo.

Sem pa sama bila precej presenečena, ko mi je hčerka povedala, koliko se punce v šoli o tem pogovarjajo in koliko jim je to že zdaj pomembno. Gotovo se debelušni otroci v svoji koži ne počutijo najbolje ne glede na starost, kar njihovi vrstniki seveda opazijo.

Žalost nikjer nisem zasledila kako velika je tvoja hči. Jaz imam sicer obratni primer, ker je moja hči presuha. Ima pa prijateljico, ki je preveč “obilna” najhuje je to. ker ji mama odreka vse stvari in porem ko pride k nam poje vso sladkarijo, ki jo imata moji hčeri za dva teda…predvsem jo nauči pravilno prehranjevanje in ne prepovedi!!!!!