A državna štipendija zmanjša znesek otr dod in socialne pomoči?
Tudi tebi prijeten vikend.
[/quote]
Kaj je zdaj, ne boš dokazalo izjemne numnosti, ki si se jo spomnilo, da obsatja uradno? Prilepi ne, par satvkov, od tam kjer jih pobiraš, ne?😅
Taka ekstremna neumnost zasluži posebno titolo, ki si jo napisalo:
DSP se pri izračunu štipendije upošteva fiktivno tudi, če človek zanjo ne zaprosi, pa bi bil do nje upravičen, če bi jo zaprosil.
Kaj je zdaj, ne boš dokazalo izjemne numnosti, ki si se jo spomnilo, da obsatja uradno? Prilepi ne, par satvkov, od tam kjer jih pobiraš, ne?
[/quote]
http://www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/socialna_zakonodaja/
Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca in državne štipendije se upoštevajo dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, na podlagi odločbe o odmeri dohodnine, razen preživnine (nadomestila preživnine), otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije, ki se vedno upoštevajo v višini, kakršna velja ali bo veljala z začetkom priznanja pravice. Če podatki za preteklo leto med odločanjem še niso znani, se upoštevajo dohodki iz predpreteklega leta, preračunani na raven preteklega koledarskega leta. Če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem, se upoštevajo tekoči dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge ali v mesecu vložitve vloge (če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da jih je začela prejemati v mesecu vložitve vloge) in preračunani na raven preteklega leta. Od dohodkov se odštejejo plačane preživninske obveznosti.
Ti dohodki so:
obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja,
preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
starševski dodatek,
otroški dodatek (brez dodatka za enostarševsko družino in brez dodatka za otroka, ki ni vključen v vrtec, zmanjšan za 20 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} višine otroškega dodatka za prvega otroka iz prvega dohodkovnega razreda (trenutno 22,86 EUR),
denarna socialna pomoč, razen izredna denarna socialna pomoč,
varstveni dodatek,
državne štipendije (brez dodatkov),
…
Taka ekstremna neumnost zasluži posebno titolo, ki si jo napisalo:
DSP se pri izračunu štipendije upošteva fiktivno tudi, če človek zanjo ne zaprosi, pa bi bil do nje upravičen, če bi jo zaprosil.
[/quote]
Denarne prejemke je vlagatelj dolžan uveljavljati v naslednjem zaporedju:
– otroški dodatek,
– denarna socialna pomoč,
– varstveni dodatek,
– državna štipendija.
Vlagatelj je dolžan v zgoraj navedenem vrstnem redu uveljaviti denarni prejemek, do katerega je upravičen, nato lahko uveljavi posamezne subvencije in znižana plačila. Če vlagatelj ne upošteva vrstnega reda, se »izpuščeni« denarni prejemek vseeno upošteva v višini, kot da bi bil dodeljen.
http://www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/socialna_zakonodaja/
Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca in državne štipendije se upoštevajo dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, na podlagi odločbe o odmeri dohodnine, razen preživnine (nadomestila preživnine), otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije, ki se vedno upoštevajo v višini, kakršna velja ali bo veljala z začetkom priznanja pravice. Če podatki za preteklo leto med odločanjem še niso znani, se upoštevajo dohodki iz predpreteklega leta, preračunani na raven preteklega koledarskega leta. Če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem, se upoštevajo tekoči dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge ali v mesecu vložitve vloge (če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da jih je začela prejemati v mesecu vložitve vloge) in preračunani na raven preteklega leta. Od dohodkov se odštejejo plačane preživninske obveznosti.
Ti dohodki so:
obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja,
preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
starševski dodatek,
otroški dodatek (brez dodatka za enostarševsko družino in brez dodatka za otroka, ki ni vključen v vrtec, zmanjšan za 20 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} višine otroškega dodatka za prvega otroka iz prvega dohodkovnega razreda (trenutno 22,86 EUR),
denarna socialna pomoč, razen izredna denarna socialna pomoč,
varstveni dodatek,
državne štipendije (brez dodatkov),
…
Denarne prejemke je vlagatelj dolžan uveljavljati v naslednjem zaporedju:
– otroški dodatek,
– denarna socialna pomoč,
– varstveni dodatek,
– državna štipendija.
Vlagatelj je dolžan v zgoraj navedenem vrstnem redu uveljaviti denarni prejemek, do katerega je upravičen, nato lahko uveljavi posamezne subvencije in znižana plačila. Če vlagatelj ne upošteva vrstnega reda, se »izpuščeni« denarni prejemek vseeno upošteva v višini, kot da bi bil dodeljen.
[/quote]
Jaz ti pač ne morem razložit kaj napisano pomeni, tega bi se morala naučit v šoli, pa se nisi. Torej edino kar ti resnično preostane, vprašaj na CSD, če bo zaradi državne pomoči kdo dobil nižjo štipendijo in ti bodo pojasnili, da ne.
Kaj je zdaj, ne boš dokazalo izjemne numnosti, ki si se jo spomnilo, da obsatja uradno? Prilepi ne, par satvkov, od tam kjer jih pobiraš, ne?😅
Taka ekstremna neumnost zasluži posebno titolo, ki si jo napisalo:
DSP se pri izračunu štipendije upošteva fiktivno tudi, če človek zanjo ne zaprosi, pa bi bil do nje upravičen, če bi jo zaprosil.
[/quote]
“Dokazali”, “spomnilo”, “napisalo”… “Ekstremna neumnost”…
Res je, upošteva se fiktivni znesek, to bi pa res lahko preveril, predno si tukaj norel.
Kaj boš pa zdaj?
IN česa pa ti butara spet nisi razumela? Znova, če ne arzumeš napisanega in trdiš neumnosti potem prilepi kje piše, da bo zaradi denarne pomoči nižja štipendija, kar trdi tele enako tebi, eanko bralno nesposobno kot ti? Štipendiaj bo brez dohodka 95 eur po lestvici, ki je v napre določena , pa če ti vzameš denarno pomoča li ne. Bo šlo runklje frdamane zabite, drugače pa vpraašjte na CSD, če ste bralno nesposobne, ne? Pa vam bodo povedali enako.
[/quote]
Prvi dohodkovni razred, torej štipendija za dijaka 95€, za študenta 190€, je v družinah, kjer neto dohodek na družinskega člana ne presega 309€.
Študent, star 26 ali več, ki je torej na vlogi sam, brez staršev, in je upravičen do denarne socialne pomoči v višini 394€ mesečno, z denarno pomočjo preseže prvi dohodkovni razred in ne dobi najvišje štipendije, ampak naslednjo po vrsti, t. j. 160€.
Samo zaradi upoštevanja denarne socialne pomoči.
Tudi, če je ne prejema – ker upravičen pa bi bil do nje.
Lestvice dohodkovnih razredov za štipendijo ni težko poiskati – da vidiš, da je cenzus za pridobitev najvišje štipendije (190€ za polnoletne) res 309€ na osebo.
Da je denarna socialna pomoč 394€, pa je bolj kot ne vsem znano.
“Dokazali”, “spomnilo”, “napisalo”… “Ekstremna neumnost”…
Res je, upošteva se fiktivni znesek, to bi pa res lahko preveril, predno si tukaj norel.
Kaj boš pa zdaj?
[/quote]
Ja, velika bedarija je napisat, da državna pomoč vpliva na štipendijo, ker je lestvica štipendije znana in višina državne pomoči ne bo presegla tega, ker ne more. Tako da je veliak bedarija desetič ponovljeno in za avtorico velja, da se ji šteje otroški dodatek in se odšteje od minimalnega dohodka, preostanek bo dobila državne pomoči. ( ne bo čisto tako, ker kot sem že napisal, se upošteva število članov in ponder, ki je za otroka nižji, kot za njo). Torej bo dobila državno pomoč za oba, vendar odšet otroški dodatek in upoštevan ponder za otroka. Dohodki za dodelitev denarne pomoči se pa upoštevajo za pretekle tri mesece. Ta teleta pa bi zdaj rada bedarijo, ki so jo kvasila nadomestila z izračunom štipendije, kar sploh ni tema in ne teče debata o tem.
Torej potrebna je bralna sposobnost, kaj napisano dejansko pomeni, te tule pisoči na monu vključno z mesačarko nimate in je niste zmožni.
Prvi dohodkovni razred, torej štipendija za dijaka 95€, za študenta 190€, je v družinah, kjer neto dohodek na družinskega člana ne presega 309€.
Študent, star 26 ali več, ki je torej na vlogi sam, brez staršev, in je upravičen do denarne socialne pomoči v višini 394€ mesečno, z denarno pomočjo preseže prvi dohodkovni razred in ne dobi najvišje štipendije, ampak naslednjo po vrsti, t. j. 160€.
Samo zaradi upoštevanja denarne socialne pomoči.
Tudi, če je ne prejema – ker upravičen pa bi bil do nje.
Lestvice dohodkovnih razredov za štipendijo ni težko poiskati – da vidiš, da je cenzus za pridobitev najvišje štipendije (190€ za polnoletne) res 309€ na osebo.
Da je denarna socialna pomoč 394€, pa je bolj kot ne vsem znano.
[/quote]
Če je vprašanje avtorice otroškega dodatka in štipendije, potem odgovarjaj na to in če si pisalo bedarije, ne meči zdaj zraven študentov, ker gre za nekaj povsem drugega, ne?
Če je vprašanje avtorice otroškega dodatka in štipendije, potem odgovarjaj na to in če si pisalo bedarije, ne meči zdaj zraven študentov, ker gre za nekaj povsem drugega, ne?
[/quote]
Ne, ne gre za nič “drugega”.
Ker drugi, kot dijaki in študentje ne prejemajo štipendij.
Zelo zelo zelo plastično sem ti predstavila samo enega od primerov, kjer DENARNA SOCIALNA POMOČ VPLIVA NA VIŠINO ŠTIPENDIJE.
Ker si trdil in trdil in trdil, da to ne obstaja.
Pa obstaja!!
Tudi to, da se upoštevajo fiktivni prejemki, obstaja!
Tudi v številnih družinah, predvsem v tistih s polnoletnim šolajočimi se otroki, ki nimajo več otroških dodatkov, ki bi znižali denarno socialno pomoč, se denarne pomoči približajo tudi 2.000€, in tudi v teh primerih denarna pomoč še kako vpliva na izračun štipendije; ne nazadnje imajo več mesečnega prejemka, kot dva, ki garata za minimalca, in je tudi prav, da se to upošteva.
Si pač popolnoma narobe mislil, se zgodi.
Ampak, da nekdo tako vztraja pri svojem napačnem prepričanju, kljub trudu drugega, da mu, kar se da preprosto in nazorno objasni…
Ne, ne gre za nič “drugega”.
Ker drugi, kot dijaki in študentje ne prejemajo štipendij.
Zelo zelo zelo plastično sem ti predstavila samo enega od primerov, kjer DENARNA SOCIALNA POMOČ VPLIVA NA VIŠINO ŠTIPENDIJE.
Ker si trdil in trdil in trdil, da to ne obstaja.
Pa obstaja!!
Tudi to, da se upoštevajo fiktivni prejemki, obstaja!
Tudi v številnih družinah, predvsem v tistih s polnoletnim šolajočimi se otroki, ki nimajo več otroških dodatkov, ki bi znižali denarno socialno pomoč, se denarne pomoči približajo tudi 2.000€, in tudi v teh primerih denarna pomoč še kako vpliva na izračun štipendije; ne nazadnje imajo več mesečnega prejemka, kot dva, ki garata za minimalca, in je tudi prav, da se to upošteva.
Si pač popolnoma narobe mislil, se zgodi.
Ampak, da nekdo tako vztraja pri svojem napačnem prepričanju, kljub trudu drugega, da mu, kar se da preprosto in nazorno objasni…
[/quote]Še enkrat, vprašanje je otroški dodatek, štipendija in državan pomoč.
saj pravim, z mesečarko imate težave razumet napisano, lepita že prav.
Ampk, glej preproso vprašanje, to bi pa morala oba z mesečarko razumet, oziroam si kar sama mesečarka pod multinikom, torej po tvojih trditvah in razumevanju napisanega nihče ne bi mogel dobit štipendije 95 eur, ker tudi če nima dohodka, z denarno pomočjo, ki bi jo lahko prejel, pa jo prejema lai ne vseeno, presega osnovo za najvišjo štipendijo. Pa res nihče ne dobi 95 eur štipendije?
Po tvojih trditvah mesečarka- ravno obratno je najvišja možna štipendija kljub lestvici 65 eur glede na dohodek od 370,87 do 432,67, ker se upošteva bodisi fiktivna denarna pomoč ali pa realna. Amapk ni, pa veš zakaj neŠ Ker v lestvici štipendije ni bilo potrebe po spreminjanju minimalnega dohodka. In desetič že ponavlajm , morate vedet, kaj napisano sploh pomeni.
Torej znova, bedarija je trdit, da državna pomoč vpliva na višino štipendije, ker nikakor ne more, saj z državno pomočjo ne moreš preseči minimalnega dohodka.
Benti, Modro polarni jezdec, jst se včasih prav bojim za tebe, da te ne bo enkrat kap zadela zarad puhloglavih čoknjenih…, ko se tako razburjaš., dejmo mi z enim mrzlim pirom nazdravt, to bo najboljš….
Še enkrat, vprašanje je otroški dodatek, štipendija in državan pomoč.
saj pravim, z mesečarko imate težave razumet napisano, lepita že prav.
Ampk, glej preproso vprašanje, to bi pa morala oba z mesečarko razumet, oziroam si kar sama mesečarka pod multinikom, torej po tvojih trditvah in razumevanju napisanega nihče ne bi mogel dobit štipendije 95 eur, ker tudi če nima dohodka, z denarno pomočjo, ki bi jo lahko prejel, pa jo prejema lai ne vseeno, presega osnovo za najvišjo štipendijo. Pa res nihče ne dobi 95 eur štipendije?
[/quote]
E, bravo!
Vidiš, v tem je stvar – da nekatere družine ali posamezniki z denarno pomočjo “naberejo” toliko, da ne pridejo v prvi dohodkovni razred. NEKATERE. In to se ugotavlja.
Kakor se pri izračunu štipendije upošteva plača, tako se upošteva denarna socialna pomoč – kar je prav. Ker je ravno tako mesečni prejemek. Ampak, ker je v povprečju nižji, se večina prejemnikov denarne socialne pomoči uvrsti v prvi dohodkovni razred pri štipendiji. Ne pa vsi. Ker SE DENARNA SOCIALNA POMOČ UPOŠTEVA PRI IZRAČUNU in pri nekaterih je toliko visoka, da presegajo cenzus prvega dohodkovnega razreda.
Kot tudi vsi prejemniki denarne socialne pomoči nimajo brezplačnega vrtca. Ker se tudi v izračun znižanega plačila vrtca kot dohodek štejejo otroški dodatki in denarna socialna pomoč – torej čisto isto kot pri štipendiji.
Izključno zaradi otroških in denarne pomoči veliko brezposelnih staršev nima vrtca brezplačnega, ampak plača 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ekonomske cene.
Vesela sem, da se končno razumeva.
E, bravo!
Vidiš, v tem je stvar – da nekatere družine ali posamezniki z denarno pomočjo “naberejo” toliko, da ne pridejo v prvi dohodkovni razred. NEKATERE. In to se ugotavlja.
Kakor se pri izračunu štipendije upošteva plača, tako se upošteva denarna socialna pomoč – kar je prav. Ker je ravno tako mesečni prejemek. Ampak, ker je v povprečju nižji, se večina prejemnikov denarne socialne pomoči uvrsti v prvi dohodkovni razred pri štipendiji. Ne pa vsi. Ker SE DENARNA SOCIALNA POMOČ UPOŠTEVA PRI IZRAČUNU in pri nekaterih je toliko visoka, da presegajo cenzus prvega dohodkovnega razreda.
Kot tudi vsi prejemniki denarne socialne pomoči nimajo brezplačnega vrtca. Ker se tudi v izračun znižanega plačila vrtca kot dohodek štejejo otroški dodatki in denarna socialna pomoč – torej čisto isto kot pri štipendiji.
Izključno zaradi otroških in denarne pomoči veliko brezposelnih staršev nima vrtca brezplačnega, ampak plača 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ekonomske cene.
Vesela sem, da se končno razumeva.
[/quote]
Nič ni bravo, nisi razumelo, po tvojem ni možno, da ne bi presegel in po tvojih trditvah nihče ne more imet višje štipendije od 65 eur. Pa jo imajo, so se očitno zmotili ali ti česa ne razumeš?😅. Ne razumeš kaj pišeš, ne?😅
Tudi moj “na zdravje” je bil njemu namenjen. 😂
Sicer pa tudi tebi čin. 😉
[/quote]
No, ko boš to dojelo, da imajo dejansko 95 ur štipendije, po tvojem je ne bi mogel nihče imet, ti bom povedal v čem je keč, namignil sem ti že prej.😅 In še vedno ti povem, da je bedarija trdit, da državna pomoč vpliva na višino štipendije, otroški se pa odštejejo od državne pomoči to je dejstvo.
Jaz ti pač ne morem razložit kaj napisano pomeni, tega bi se morala naučit v šoli, pa se nisi. Torej edino kar ti resnično preostane, vprašaj na CSD, če bo zaradi državne pomoči kdo dobil nižjo štipendijo in ti bodo pojasnili, da ne.
[/quote]
Ne rabim hoditi spraševati, je ena dovolj trmasta punca glede tega že dobila odgovor sodišča:
http://www.sodisce.si/vdss/odlocitve/2015081111387424/
‘…
V zadevi je sporna višina državne štipendije. Na višino namreč vpliva dohodek. Tožnica se ne strinja, da ji je bil kot dohodek upoštevana denarna socialna pomoč in sicer kot fiktivni znesek brez krivdnega razloga. Gre za mesečni znesek 148,03 EUR oziroma letni znesek v višini 1.776,35 EUR. Navedeni znesek je tožena stranka upoštevala na podlagi drugega odstavka 8. člena ZUPJS, kjer je določeno, da če vlagatelj kljub opozorilu na vlogi uveljavlja denarni prejemek iz 5. člena tega zakona v nasprotju z vrstnim redom iz prejšnjega (7.) člena, ga CSD upošteva v višini, kot če bi bil ta denarni prejemek dodeljen. ZUPJS namreč v 7. členu določa denarne prejemke iz 5. člena, ki jih mora vlagatelj uveljavljati po naslednjem vrstnem redu: 1.) otroški dodatek, 2.) denarna socialna pomoč, 3.) varstveni dodatek, 4.) državna štipendija.
…
če vlagatelj kljub opozorilu na vlogi uveljavlja denarni prejemek iz 5. člena, ga CSD upošteva v višini, kot če bi mu bil ta denarni prejemek dodeljen
…
V tem primeru pa je potrebno že zaradi načela varstva pravic strank in varstva javnih koristi vlagatelja posebej opozoriti, da mora pravice iz javnih sredstev uveljavljati upoštevaje vrstni red določen v 7. členu ZUPJS.
Ja, velika bedarija je napisat, da državna pomoč vpliva na štipendijo, ker je lestvica štipendije znana in višina državne pomoči ne bo presegla tega, ker ne more. Tako da je veliak bedarija desetič ponovljeno in za avtorico velja, da se ji šteje otroški dodatek in se odšteje od minimalnega dohodka, preostanek bo dobila državne pomoči. ( ne bo čisto tako, ker kot sem že napisal, se upošteva število članov in ponder, ki je za otroka nižji, kot za njo). Torej bo dobila državno pomoč za oba, vendar odšet otroški dodatek in upoštevan ponder za otroka. Dohodki za dodelitev denarne pomoči se pa upoštevajo za pretekle tri mesece. Ta teleta pa bi zdaj rada bedarijo, ki so jo kvasila nadomestila z izračunom štipendije, kar sploh ni tema in ne teče debata o tem.
Torej potrebna je bralna sposobnost, kaj napisano dejansko pomeni, te tule pisoči na monu vključno z mesačarko nimate in je niste zmožni.
[/quote]
Glede na tvojo visoko bralno sposobnost boš menda ja že počasi razumel, da ne razlagamo, da štipendija vpliva na višino soc. pomoči, ampak da pojasnjujemo, kako višina soc. pomoči in ostalih dohodkov vpliva na višino dodeljene štipendije.
Ne rabim hoditi spraševati, je ena dovolj trmasta punca glede tega že dobila odgovor sodišča:
http://www.sodisce.si/vdss/odlocitve/2015081111387424/
‘…
V zadevi je sporna višina državne štipendije. Na višino namreč vpliva dohodek. Tožnica se ne strinja, da ji je bil kot dohodek upoštevana denarna socialna pomoč in sicer kot fiktivni znesek brez krivdnega razloga. Gre za mesečni znesek 148,03 EUR oziroma letni znesek v višini 1.776,35 EUR. Navedeni znesek je tožena stranka upoštevala na podlagi drugega odstavka 8. člena ZUPJS, kjer je določeno, da če vlagatelj kljub opozorilu na vlogi uveljavlja denarni prejemek iz 5. člena tega zakona v nasprotju z vrstnim redom iz prejšnjega (7.) člena, ga CSD upošteva v višini, kot če bi bil ta denarni prejemek dodeljen. ZUPJS namreč v 7. členu določa denarne prejemke iz 5. člena, ki jih mora vlagatelj uveljavljati po naslednjem vrstnem redu: 1.) otroški dodatek, 2.) denarna socialna pomoč, 3.) varstveni dodatek, 4.) državna štipendija.
…
če vlagatelj kljub opozorilu na vlogi uveljavlja denarni prejemek iz 5. člena, ga CSD upošteva v višini, kot če bi mu bil ta denarni prejemek dodeljen
…
V tem primeru pa je potrebno že zaradi načela varstva pravic strank in varstva javnih koristi vlagatelja posebej opozoriti, da mora pravice iz javnih sredstev uveljavljati upoštevaje vrstni red določen v 7. členu ZUPJS.
[/quote]
Aja, zdaj si pa nazaj mesčarka iz multinične. Dobro je, po tvoje nihče ne more imet višje štipendije od 65 evrov, imajo jo pa po veljavni lestvici, do 95. Pritoži se.
Res se mi ne da več s tabo, vsak dan klamfaš same kozalrije, tako trda kot kic, ni variante, da bi ti bial sposobna razumet karkoli napisano. Taka je bila barca in možno da si ista oseba in že prej bila z dvema registriranima vzdevkoma ali pa res obsatajata dve identično zabiti in gonita svoje v nedogled, niti ni pomembno.
Enostarševska, starš je delovno aktiven, dva otroka, po prejeti soc. pomoči imajo prihodkov: 593 + 232 x 2 = 1057; za štipendijo padejo v 2. razred.
Enostarševska, starš ni delovno aktiven, dva otroka, po prejeti soc. pomoči imajo prihodkov: 393 + 232 x 2 = 857; za štipendijo padejo v 1. razred.
[/quote]
Pravi, da je brez dohodkov in enostarševska, torej 393 + 232 + 71 (dodarek za eno starševsko) = 696. (V primeru, če gre za družino z enim otrokom.)
Cenzus na osebo za prvi dohodkovni razred je do 309€, kar ta enoroditeljska družina samo z denarno socialno pomočjo presega in ne more dobiti štipendije 95€.
Aja, od denarne pomoči se še odšteje 22,5€ otroških, a še vedno presega cenzus 309€ na osebo.