A se tako začne – varanje?
Ženska, čas je da razmisliš, česa si želiš v življenju.
Ne razumem, da te ideja o poroki omejuje tako, da si zaradi nje pripravljena uničiti dobro zvezo in ne razumem tudi, da si zaradi mladostnih metuljčkov tako zelo prepričana, da bi bilo z drugim bolje.
Malo se distanciraj, poglej se v ogledalo, nisi stara 17 let, razmisli in izberi. A ne varaj – najprej zaključi eno zvezo in potem začni z novo – če že.
Varajo bojazljivci.
Ona bi se poročila, zato da je poročena, ne ker bi ji z nekom bilo lepo in bi se z njim videla v prihodnosti. In pri tem naivno misli, da njen tip te njene neiskrenosti ne začuti.
Odgovori si tole:
Spoznaš moškega, lep, uspešen, perspektiven, zanesljiv, iskren, ujameta se odlično, a on ti pove že na začetku, da pričakuje od tebe, da boš v roku dveh let mojstrsko kuhala, vsak dan (njegov pogoj, brez katerega zanj veza ni resna veza) in mu rodila v naslednjih nekaj let, vsaj pet otrok, ker otroci so zanj svetinja, brez (veliko) njih to ni to.
In da vse ostalo, brez teh POGOJEV, zanj ni vredno veze.
Bi rekla; da, seveda dragi, ali bi mal pomencala, bila tiho, zamomljala par polresnic in se bi bebavo zaljubljeno smehljala?
Al bi kar zviznila naprej v neznano?
Preveč Dr.Romanov, in latino TV limonad definitivno škodi tvoji presoji, kaj ljubezen dejansko res pomeni.
Definitivno to ni ljubezen, niti želja po kvalitetnem odnosu, da nekomu, praktično neznancu, že na začetku veze postaviš za pogoj poroko.
O tem seveda lahko debatirata, kakšne ima kdo poglede na to, da bi pa poroka bila merilo zvestobe in varnosti, ki ti očitno manjkata, pa to ni.
Lahko ga zakleneš na radiator, mu natakneš prstan, zahtevaš zaobljubo, če to ni spontano, in ne kot POGOJ, ampak kot ŽELJA OBEH oz.pozitivno nadaljevanje LJUBEZNI dveh oseb, ki si zaupata, ljubita, je taka “poroka” itak že v osnovi začetek konca, je pravzaprav ločitev.
Kar tudi tvoja dejanja zdaj samo še potrjujejo.
Sanjariš o drugem.
Toliko o tvoji ljubezni, ki obstaja le, če vsebuje en papir, obroček na prstancu, družbeni status.
Brez tega ugasne, kot najkrajša vžigalica, ob samo enem nasmehu drugega.
Kako poceni.
Še preveč si prijazna:)) Tole je na ravni 13, 14 letnice. Adijo pamet, kako nedozorele ženske hodijo po svetu.
Avtorica posta, krepko krepko imaš za odrast. Pojma nimaš, kaj je ljubezen, kaj so odnosi, dobesedno si na ravni nedorasle avšaste zafnane najstnice, ki se o odnosih uči iz žajfic in limonad. Saj je ogromno žensk na tem nivoju, samo ti si pa res hud primerek.
Odrasti.
Koliko let imaš? 16? 17? Ker tole gotovo ni zapis zrele in odrasle ženske! Če pa je, pa lahko rečem samo: ZA BRUHAT.
Mislim, da te na koncu koncev ne bo poročil nihče, ki ima zrno pameti v glavi. Le zakaj?
[/quote]
Bi se ti poročila s sabo – glede na to, kar počneš? Torej že ves čas imaš neko rezervo v ozadju in ob prvi priliki si jo tudi ponucala. Pogovarjaš se z nekom partnerju za hrbtom, se zmeniš z njim in mečkaš.
Pred kratkim sem zalotila dva skrivna ljubimca, ona poročena z otroki, on samski. Kar zbodlo me je, kako grozno je to videti in če si predstavljam, kako mora biti možu oziroma kako mu bo, če bo izvedel …
Tvoj partner že ve, zakaj se noče poročit. Tradicionalne vrednote in proti varanju? Joj, ženska.
Tudi sama ne razumem te hude želje po poroki. Pa bi še nekako razumela, če bi bili stari 20 in prvič zaljubljeni. Po enem propadlem zakonu, ki je dokaz, da tisto “do konca smrti” ne drži nujno, pa ne vem, zakaj taka sila. Si želite poroke kot obreda, kjer bi bili v pozornosti, ali zakona? Sama nikoli ne bi silila v zakon z moškim, s katerim ne bi prej skupaj živela. Nikoli. Ker koliko enih sprememb in spoznanj pride s tem, ko skupaj zaživiš……. Po mojem sta bila vikend ljubimca, kar najbolj ustreza moškim. Med tednom so v službi, popoldne rekreacija, kolegi ali pa mir doma, med vikendom pa kaka večerjica in seks. Čisto nekaj drugega, kot če bi bile druge prepreke, zaradi katerih ne bi skupaj zaživela, želja po tem pa bi bila velika. Pri vaju zaenkrat noben ni izrazil želje po skupnem bivanju. Čemu torej poroka? In le zakaj bi se po moški po treh letih tako komfortne veze odločil ta zvezo 24/7? Mogoče čez nekaj let, ko bo starost tu in bo potreboval pomoč pri vsakodnevnih opravilih.
Ja, mogoče je res obljubil poroko na začetku zveze. Nezrelo vsaj po mojem mnenju, ampak kdo pa tega ne počne na začetku? Večina nas je bolj prijaznih, urejenih, ustrežljivih, potrpežljivih, optimističnih,……., kot po nekaj letih. Tudi vi ste napisali, kako ste se uredili za novo simpatijo, česar za staro več ne počnete. Je zato slab človek? Ne.
Kje pa ste v zgodbi vi? Vezo ste začeli po propadlem zakonu in s simpatijo v mislih. sipmatijo, s akterim nista bila skupaj zaradi zgrešenega tajminga in ne, ker ne bi želela. ste šči v zvezo s figo v žepu in le neizmerno željo po poroki? Delujete izjemno nezrelo in tudi hinavsko. Seveda imate metuljčke v trebuhu in s tem ni nič narobe, ne glede na leta, ampak bodite fer in najprej zaključite staro zgodbo. Bi vam bilo všeč, če bi on delal isto za vašim hrbtom? In kaj bi naredili zdaj, ko ste se z večno simpatijo že dobili in se očitno še boste, vas pa dosedanji partner zasnubi? Me resnično zanima odgovor.
Bodite fer in ne sedite na dveh stolčkih, ker s tem delate medvedjo uslugo le sebi. Ker v tem trikotniku ste edino vi varajoča oseba in za to nimate popolnoma nobenega izgovora.
avtorica: ker ni udejanjil tvoje želje po poroki, za katero ve od začetka, in ki ti jo je – res? – obljubil, se ti zdi pravično, da ga “sekljaš” okoli? Je tako?
In kaj sedaj, ko tudi slednji ne bo uresničil tvoje želje (čeprav bo na začetku “zagret”)?
p.s.: Zaje*ala si, ker nisi do poroke vzdržna – simpl 🙂 …
3 leta sta že v vezi
ampak ne živita skupaj
tebe pa najbolj moti ker te ni zaročil?
a to, da sploh še ne živita skupaj, te pa ne moti? al ti je najbolj važno, da imaš tist prstan in poroko, četudi se potem ločita čez par let?
ne vem no… vas gledam starejše ženske pa ne vem kako vas življenje nič ne nauči? jaz ne bi nikoli šla v poroko z nekom, s katerim sploh še nisem živela. človeka zares lahko spoznaš šele ko živiš z njim, ko vidiš kako gre to in ali sploh ustrezata en drugemu. po 3 letih bi bolj pričakovala kakšno selitev skupaj, kot pa kaj drugega.
lej, če se samo poročit hočeš, potem boš našla nekoga, ki se bo poročil s tabo. samo da ne bomo o tebi brali tko čez ene 2 leti na monu, kako si razočarana v zakonu itd. ker je šlo vse prehitro.
vem da ste ene take, da vam je pomembno samo to, da ste poročene, da lahko rečete da ste… zgleda je tu tip pametnejši.
poroki torej, če itak nič ne spremeni in je samo formalnost?
[/quote]
Poroki ne nasprotujem. Vsak dela kar hoče. Je pa očitno, da se avtorica želi poročiti iz povsem napačnih vzgibov. Poroka ji ne bo avtomatsko prinesla “popolne predanosti” in tiste, “oh vseobsegajoče ljubezni”. To imaš najprej in če hočeš, lahko s poroko to ceremonialno ovekovečiš. Ali pa tudi ne. Važno je edino, kar je med dvema. In nobena poroka ni garancija za karkoli.