Kar pišem o osebni zgodbi do najinih otrok, imam več kot dovolj dokazov da svoje pisanje lahko upravičim pred komurkoli ki ga bo to v reali zanimalo. Vključno z transparentnimi povabili na delovni “dopust”.
Z insitucijami ki zadevajo otroke, pa itak komuniciram izključno transparentno. Kar ni mogoče, naredim zapisnik tel. ali os. pogovora.

Ja seveda, pa ne samo to. Privoščile so si tud lastno kuharico, saj so se vsako letu v kuhinji skregale, ko so kuhale same. Sam pa sem skrbel za tehnično izpravnost zastonj danih oblektov (razen tekočih stroškov), ter prevoz in varnost stvari za cca 40 ljudi. Poleg seveda operative po urniku, čiščenje, priprava hrane, nabava…..
Smo se imeli na prvi pogled zelo lepo, na drugi pa….. In danes ko gledam nazaj, mi ni žal da sem jih zapustil.

Čak mal, pa ne da si toliko lena, da ti je najlažje reč, praktično zastnj dopusta zame in 3 otroke ni? Ali ste hotelov vajeni? Bazenov, igral, animacije,………..?

Ker jaz imam z otroci popolnoma drugačne izkušnje… Veliko sem z njimi v naravi, spimo v avtih ali si izdelamo prenočišča sami, grem tudi z kolesom na morje z njimi,….. Otroci so pa res prilagodljivi… Bolj je odštekano , bolj uživajo… Ko smo pred par leti naredili šotor iz smrekovih vej za8 nas, je še danes debata o tem…[/quote]
Žalostno, če je res. En kup otrok ima skupne spomine s teboj, razen tvojih. In ti, namesto da trpiš zaradi tega, kar nisi nudil svojim, furaš svoj blabalbal žrtve. Patetičen si, in ubogi tvoji otroci. Kaj če bi enkrat, namesto da štrikaš svoje monologe, napisal, kaj menijo tvoji ranjeni otroci o tebi….

Imajo vso možnost sami napisat, ker vejo kdo sem v virtuali. Še več, moj avatar je darilo enega izmed njih.