Z enim tipom se srečujem, si piševa, že okoli 4 leta. Zadnje malo več kot leto dni pa rine vame non stop. Kar me moti je to, da nima nobenih čustev ali kako bi rekla. Recimo en primer: Ene dvakrat, mogoče trikrat v tem času (4 leta) sem mu rekla, da se ne počutim dobro in je kar poniknil. Me naslednji dan niti ni vprašal, če sem kaj bolje ali karkoli. Tudi drugače je malo čuden, ves čas bi samo nekaj rad, rine vame, ves čas me sicer sprašuje kako sem ampak, ko mu odgovorim, če odgovorim, da nisem ok, ga pa to kot, da ne zanima. Zato mi ni jasno zakaj me to sprašuje.

Kot sem že večkrat slišala, naj bi taki tipi želeli samo eno – vsi vemo kaj. Ampak ne vem no, mi ne deluje, kot da bi želel samo seks. Tudi to, da se kar ne naveliča rinit vame mi je čudno.

Ali bi bili s takim v vezi oziroma a je komu jasno kaj sploh hoče?

Ženi to!!!

Pomeniš mu znanko, katero pač iz vljudnosti vpraša, kako je, ne zanima pa ga odgovor.

Po tvojem pisanju sploh nimam občutka, da bi kaj posebnega hotel od tebe.

Jaz bi tebe vprašala, po vsem tem času, kaj ti hočeš od njega?

Tip čuti, da si navezana nanj in želi poglobiti vajin odnos. Ali mu to lahko zameriš?

Deluje pa kot čustven invalid, kakor smo vsi do neke mere, vendar tisti s podobnimi poškodbami se prej najdemo.

Po štirih letih vajinega prijateljevanja je jasno, da sta si (bila) na nek način usojena. V vsakem človeku, s katerim imaš odnos, lahko prepoznaš samo sebe – obratno kompatibilno.

Sicer pa – zakaj ga ne vprašaš, kaj sploh hoče od tebe, če ga tvoje težave sploh ne zanimajo. Morda ti pove, da ima občutek, da ga že štiri leta vodiš za nos, ko nekaj obetaš, pa nič od tebe.

Ja, saj to, tudi jaz nimam občutka, da bi kaj posebnega hotel od mene. Ampak kako se mu da? Nekaj mora bit zadaj. Komu “normalnemu” se pa da tako rekoč vsak dan ali pa vsaj 3x na teden nekoga klicat, pisat, se srečevat, ampak istočasno pa nič od nič? Sem ga celo ignorirala nekaj časa pa je še kar pisal.

On bi bil baje rad z mano, pravi, da sem mu všeč itd. Ampak čisto brez čustev.

Če ga jaz vlečem za nos naj se pa umakne, saj ga ne silim v nič.

Zdi se mi, da te tip v resnici zanima, vendar ni pa ravno tak biser, da bi bila ti pripravljena za zvezo z njim.

Obenem pa ti ugaja njegova pozornost.

Nisi poštena do njega.

Štiri leta vlečeta to zgodbo brez napredovanja ali nazadovanja.  Oba sta dokaj invalidna.  Oba sta odvisna od te zgodbe in nihče od vaju je nima moči zaključiti niti poglobiti. Oba sta v istem zosu.  Moje sožalje. Zelo mrtvo in nedinamicno življenje.

Navezana nanj? 😀 Če me ne bi začel on kontaktirat ga jaz sploh porajtala ne bi. Se pogovarjam z njim, ampak me nekako odbija, ker ne vem kaj hoče. Ga tudi jaz kaj vprašam pa se vedno nekako izogne odgovoru. Če ni pogovora v smeri kot on hoče je kot, da ga ne zanima. Obrne temo ali pa ponikne.

Ja Ne vem, če ti je tako mimo, zakaj se sploh še ukvarjaš z njim?

Ja če sta le dopisovalca, ne vidim problema. Vsake toliko se drug drugemu oglasita, malo pokramljata in adijo.

Če je kdorkoli od vaju v zvezi, vidim drug problem.

V 4 letih bi pa že postala par, če bi vama bilo namenjeno. Tako da očitno ni.

To če te ne vpraša kako si in podobno, to kaže na nima nekih čustev. Ko sem jaz npr to ženskam napisal in ni nič napisala, sem takoj vedel, da je brezčutni egoist in da to ni “material” za resno zvezo.

Tip je avtist ali pa ima asperger.

Kakšen avtist neki, ne streljajte neumnosti. Tak odnos imata, očitno sta oba s pol noge notri v tem. Ona verjetno premalo odločna, on ves skrivnosten, kar nekaj. Slaba kombinacija. Kjer je tako slaba komunikacija ne vem kaj pričakuješ, da se bo na koncu izcimilo? Samo čudež lahko tole reši, žal.

Se poznava osebno, sva se že velikokrat srečala. Samo zadnje čase ne.

Jaz nisem v zvezi, on pravi, da tudi ni, ne vem pa, če mu to lahko ravno verjamem.

On bi bil nekako v vezi z mano, ampak očitno brez nekih čustev, ali pa čustva daje drugi in sem jaz bolj za kratkočasje. Ali pa kaj čisto tretjega.

Ja, ravno tako nekako kot si napisala. Jaz sem premalo odločna, ravno zato ker me moti ta njegova “skrivnostnost”. Če si v neki zvezi si zaupaš. On pa, ko mu kaj zaupam se nekako ustraši, umakne. In tri dni kasneje se spet prikaže kot, da nič ni bilo.

Ne bo odveč previdnost pri takih čudakih. Lahko da je res v redu dečko, morda malo neroden v zvezah. A je že imel kakšno prej? Če je, potem je očitno problem med vama, če ni pa zna biti kaj s tem povezano. Ne glede na vse, če bi imel željo biti s teboj, bi ti to že povedal, vsekakor se pa ne bi obnašal tako, kot da te lahko jutri izgubi in mu bo vseeno zate. Tudi morebiten izgovor, da ga je katera prej prizadela ne drži vode, ne pusti se prepričati.

In zakaj potem še vztrajaš v tem- karkoli že je? Kako si predstavljaš kaj več z nekom, ki ne zna in ne zmore niti osnovne komunikacije? Ne glede na to kaj si želi, mora dati tudi on 50% od sebe, drugače se nič ne bo premaknilo. Bojim se, da zgubjaš čas za nekoga, ki te ima bolj za zabavo. Upam, da se s tvoje strani niso razvila pregloboka čustva, da ne boš nekega dne razočarana, ker se ni izšlo kot si upala, da bo.

Priznam, pretiravam z avtistom. Sorry, ampak na znake aspergerja pa kaže. So čisto ok ljudje, če jih štekaš kako funkcionirajo. Če jih ženske ne poznajo pa posledično sprašujejo po forumih zakaj so “skrivnostni”. Niso skrivnostni, ne znajo pravilno odreagirat na čustva ali kako drugače komunicirat. Zato izpadejo čudaki.

Pošteno bi bilo, da to ženski v 4 letih enkrat pove ali vsaj nakaže, da se ne sprašuje kaj je z njo narobe in kaj počne ona narobe, če je očitno problem on in njegov sindrom. Tako bi morda tudi imela možnost razumeti in se drugače obnašala, ko bi se vedel “čudno”.

Sama imam tudi nevrobiološko motnjo, za katero sem izvedela v odraslem obdobju, a se zato ne obnašam grdo do ljudi in to izkoristim kot izgovor. Prav tako delam na tem, da simptome reguliram, se opravičim za izpade in bližnji ter prijatelji že vsi vedo kako je s tem ter se večkrat pogovarjamo o tem. Tako je njim lažje razumeti mene, jaz pa se ne počutim kot slon v trgovini s porcelanom.

Če mu je kaj do te ženske, ji bo povedal kako in kaj, če je seveda to vzrok. Saj bo morala izvedeti prej ali slej, če se bosta še družila. Drugače je pa samo izgovor za nezrelo obnašanje. Ne vem sicer koliko sta stara a to vsekakor ne spada v obdobje po puberteti. Dva odrasla se morata znati pogovarjati, pika. Če ne očitno nista kompatibilna, niti kot prijatelja. In s tem ni nič narobe, razen to da vztrajata in zalivata mrtvo rožo.

Take sem imel jaz včasih, preden sem se zverziral okoli žensk. Lazil okoli ene, pisal itd…, naredil pa nič. Ker sem se bal zavrnitve in da bi jo s tem izgubil. In sem potem tudi jo, ker se je pač naveličala.

Vprašanje je seveda, ali ti je všeč. Oziroma ali bi ti bil, če bi bolj znal pokazat, kaj čuti. Če je odgovor da, potem mu magari reči. Ker tega očitno sam ni sposoben.

Da pa so nekateri (tudi ženska se najde, čeprav bolj redko) čustveno omejeni, je pa tudi jasno.

če ga v štirih letih nisi uspela položit, potem pa tudi ne veš za kaj jo imaš.

Lahko sta samo dobra kot prijatelja in ga ne želi izgubiti kot takega, kar pa morebiten konec zveze največkrat prinese. Niso vsi odnosi seksualne narave, z enimi ti je enostavno prijetno klepetati in je to to.

če bi bilo to, potem ne bi bilo naslovnega vprašanja. Pa kakšen prijatelj ti je to, da te ne vpraša kako si, če zboliš?

Mislim, da gre bolj za ljudi, ki še niso spoznali, da stisnt in prdnit hkrati ne moreš.

Uf veš koliko jih je, “normalnih” ki te ne vprašajo kako si oz to storijo le iz vljudnosti, v resnici jih ne zanima. Pa takih, ki jih zanima le zato, da se sami bolje počutijo ko ti gre slabo. Pa takih, ki iščejo to informacijo le zato, da imajo kaj opravljati. Itd. Veliko jih je takih, ki ne znajo biti pravi prijatelji.

naslov teme je, če bi hodile s takim tipom, torej kaj sedaj ti opletaš z nekim kvazi prijateljstvom. Tudi vljudnost je vrlina, ki jo je treba gojiti. Avtorici v štirih letih ni ratalo, torej bo morala: a) opustiti upanje

B) temeljito spremeniti taktiko.