Preveč sodite po sebi, kaj vse bi dali v hrano, ki je namenjena za darila “prijateljem”. Ni čudno, da se potem bojite prinešene hrane.
Sama sem vesela domačih dobrot.

Ni psihopat, ampak navaden provokator.[/quote]
a res zakaj pa po tvoji “vrli” pameti, “miss24/7onMON”?
ker ne vržem pol tega v smeti?
al ker si tudi ti tako hudo omejena da misliš da je to le provokacija in da se to nikakor ne dogaja v realnosti da bi ti kdo podtaknil kako tableto v hrano?
joj kok ste eni omejene pameti ne morem verjet, tale mon je pa res za eno bogo povprečno in omejeno populacijo z IQjem do največ 100
:(((
sej se ne splača trudt, bo treba it na kak bolj razgledan forum

tu ne gre le za higiensko neoporečnost ampak tudi za človeško zlobo in načrtno podtikanje neželenih substanc v hrano na kar verjamem da pomisli zelo malo ljudi ampak to se dogaja.
Ok če osebo res zelo zelo dobro poznaš ampak kaj če ti recimo prinese domačo potico prijateljica od tvoje tete denimo, kaj ti lahko garantira da ti ni iz nevem kakega vzroka notri uturila recimo LSD, konjsko odvajalo, antidepresiv, psihotik, itd?
Reci da sem paranoičen ampak to se dogaja in osebno vem za primer[/quote]

Ja si paranoičen. In to že prav bolano paranoičen. Mislim, da ti kakšna od naštetih substanc, ki se jih tako bojiš (zdravila za psihične motnje) utegnejo celo koristiti. Čist resno mislim, brez norčevanja.

Kar se pa ostalih tiče, avtorja itd., ki ste v dvomih zaradi higiene naj povem, da sem kot študentka delala v živilski industriji in nikar ne mislite, da tam ni grehov. Par primerov? Delavka si je obrisala nos in potem brez umivanja, kaj šele razkuževanja rok prijela živilo. Živilo je padlo na tla, delavec ga je pobral in zapakiral za prodajo. Še in še bi lahko naštevala. Ali mislite, da kdo nadzira vsak paket živila, ki pride na polico v trgovini, da ni slučajno kdo kihnil vanj ali ga prijel z rokami, ki po uporabi wc-ja niso videle vode in mila? Pa ja! Pojma nimate, kaj vse kupite. No ja, naj vam tekne, kar ne veš, ne boli, pravijo.

Nobenih. Še kot mlajši sem brez problema preživel hrano z ulice v Turčiji in v Libiji, v Tuniziji včasih ponoči pil vodo iz pipe, tudi v Egiptu je šlo brez driske. Menda me ne bodo zdaj sosedova potica zatolkla?

Priznam, nimam pravega apetita jesti podarjeno hrano. Sprejmem kakšno hrano, večinoma pojemo, vendar ne sprejemamo radi doma narejene hrane.

ŠE ANKRAT OD KOGA SPREJMETE HRANO A STE BREZDOMCI AL OD PRIJATELJEV.

Svašta, kaj vse človek tu prebere.

Jaz pa sem takih podarjenih stvari zelo vesela, bolj kot kar neke stvari, ki se jo kupi v trgovini. Dobila sem kake vložnine, marmelado, kekse, domačo zelenjavo in še kaj.
Zelo cenim take stvari.

Tudi če bi v čem našla kak las ali mušico, pač bog pomagaj, saj ne gre za strup.

No primer v živo, zadnjič sem naredil štrudel v katerega sem podtaknil uspavalo.

Sam vzamem viagro, primem štrudel in ajd k vdovi sosedi (za katero pravijo, da da vsakemu).

Si morte mislt, cele dve uri mi je stal, a ona ni zaužila koščka štrudla. Tud dala mi ni!

Iz tega vidika gledam, ni več hvaležnosti pa pika.

ampak vsi ste nehvaležni

:(((
sej se ne splača trudt, bo treba it na kak bolj razgledan forum

že po stilu pisave se vidi da en drug piše pod mojim nickom
ja sej lahko je bit pameten na forumu…v živo si pa najbrž tak cucek da glava peče lol

nobenih zadržkov.

evo razkrinkal sem se, moja leva oseba je močnejša od moje desne. V živo sem pa živ obup, da glava ne peče, ampak skeleče žari. Matr, sem rojen lol, pa sploh ne vem kaj je to?

A kakšem lol ve, kaj je lol?

Home-made stvari mi nosijo samo ljudje, ki jih poznam dovolj dobro, da nimam zadržkov, da bi mi drogo podtikali.

In zelo sem vesela, da nisem tako paranoična oseba, sicer najbrž niti ene kave ne bi upala spit v kafiču. Konec koncev stvari precej pogosteje podtikajo v hrano/pijač v lokalih.

Kako bi bila vesela, da bi lahko jedla le stvari iz domače pridelave. Samo danes smo pač bolj ali manj vsi prisiljeni jesti slabo hrano iz hipermarketov.

Kot da si zraven, da lepa zapakirana embalaža o vsebini v njej govori res o tem, kar je na prvi uč videti? Če pa ljudem ne zaupaš toliko, čeprav jih na obiske vabiš, potem je najbolje, da obiske skenslaš in ti nihče nič ne bo prinesel, da boš ostajal s svojo fobijo, da je notri vsaj arzenik, ki te bo počasi pokončal.
Spomnim se pred časom, ker kruha pač ne pakirajo, da je človek pripeljal s tovornjakom kruh v trgovino in ga je cel plato po nerodnosti stresel po tleh. Veš kaj je storil – pobral ga je in nazaj naložil na plato in nato odnesel v trgovino. Čakala sem na trolo čez cesto in to videla. Če se že govori o neki oporečnosti. A misliš, da ni možnosti, da ko tak voznik šari po tovornjaku, pa si morda ne umiva rok vsakih pet minut, da je oporečno, če slučajno spet po nerodnosti prime kak kruh, kaj vem, da se prepriča, koliko je mehak, da bo vedel katerega kupiti in ko mu še na tla pade, je stvar še toliko bolj oporečna, če je trgovina ravno zraven avtobusne postaje mestnega prometa, kjer se nahaja ogromno ljudi, kjer tla popljuvajo nekateri, poleg tega še kaj iz smetnjakov pade in je potem res kruh tako oporečen, da ga boš kupil vsaj dve kili?

Če gledam pa vsak dan tudi v službi, kjer čistilka sama pove, da so tako moški kot ženske packe na straniščih, kjer se ne potegne voda za seboj, puščajo svoje scanje na deski, ne umijejo si rok niti predno gredo na stranišče, niti ko gredo iz njega, pa čeprav so samo scali, in je še bolj sporno to, da je koga prijelo srat in si tudi ne umije rok, kako si lahko tako prepričan, da se pri pakiranju ni recimo praskal po riti, ker se je ravno usral, pa si riti v službi ne more umiti in ga srbi, pa ko si nekateri vneto brskajo po nosu, obrišejo v hlače in potem vaša zapakirana živila šlatajo.

Ko ti ljudje na tvojih obiskih oddidejo, spiraš vilice, šalce, krožnike z varekino oz. neseš sterilizirati, ker so mogoče pa celo pri tebi, ko so jedli ali pili, kaj po nesreči nasmetili, ali stresli kakšen arzeniak, ti pa se ob vseh teh ljudeh še naprej počutiš ogroženega? Da vabiš ljudi k sebi na obisk je pač skregano z logiko, če jim ne zaupaš niti toliko, ko misliš, da so prinešeno domače namakali najmanj v gnoju in so ga očedili le toliko, da se je porazgubil vonj po gnoju.

Vprašanje je še, ko ješ zunaj – greš šnjofat v kuhinjo, kaj se dogaja, da boš preveril kot tečen gost, če ti zaradi tega slučajno kdo od kuharjev ni kakšnega mastnega iz pete pljunil v hrano?

Eh ja. Če sem lačna, jem. Ne pojem pa vsega, kar gledam, zato se pač ne bojim, da me bo tudi kakšen zapakirani bacil odnesel nekam.

aleluja kaj vse ene moti 😀 mi smo prav veseli tega in tudi mi podarjamo.. pri nas je prav navada v vasi da si sosedi ko kaj spečejo nesejo probat al pa če ma keri česa viška, drugi pa majn… je moja mama delala v živilski predelavi in zato marsičesa ne jemo oz nam ne dovoli jest, ker ve kake surovine grejo noter… tega niti najhujšemu sovražniku nebi not dali…. prve stavri ki se je spomnim da je ne jemo je gobova juha, pa kompoti, pa zamrznjeno sadje (na teh oddelkih je delala največ tak da ji niso glih prijetni spomini na gomazeče se črve ki so tak fino zmleti v gobovi juhi :S

Se strinjam.

Takole bom rekla, imam in nimam zadržkov 🙂

Imam ene tri “dobaviteljice” od katerih vzamem in pojem brez problema. Predvsem zato, ker jih poznam zelo dobro in točno vem kako in iz česa so reči narejene. Poznano mi je tudi stanje v kuhinji – vem da je čisto in da so sestavine normalne 🙂 Na drugi strani sem imela pa tudi takšne, kjer so se v naprej pohvalili, da bodo s sončki delali piškotke in potem smo dobili na enem plastičnem krožniku ene kekse čudnih oblik… Žal, to mi pa ni ravno apetitlih. Ravno tako, kot ne morem jesti hrane iz ene kuhinje, kjer sem enkrat videla en del kuhinje … Ne morem, pa konec. Ampak saj pravim, na srečo si domače zadeve delimo tisti, ki imamo o tej stvari enako mnenje.

Nekaterim, če je že hrana pogojena z marsičem, je verjetno bistvo odnosa do nečesa, da je samo dejstvo in bistvo v tem, da je važno, da lepo zgleda, ne podarjate samega bistva pa v vsebino. Me zanima, kaj bi rekla, ko bi ti otrok prinesel risbico, pa ti ne bi bila všeč, ker jo je narisal pač otrok. Verjetno bi jo porabila za netenje ognja v peči, mami tega otroka bi pa po možnosti rekla, kako lepo je narisal in bi morda še povedala, da ima zelo nadarjenega otroka.

Če imate toliko govora naknadno, ko dobite obiske in imate toliko povedati tako čez ljudi kot večkrat povedano, tisto, kar vam prinesejo (pa so pripombe in nejevolja bodisi skozi nematerialne ali materialne stvari), sploh ne vem, zakaj se družite. Morda zato, da potem nekdo tretji misli, da imate družabno življenje, ki je polno nezadovoljstva, če vas že vse moti. Bi se pa ustavila morda pri takšnih, ki konstantno kritizirajo čisto vse in bi želela kdaj pogledati v njihovo vsebino, kako popolna je. Vsaj pri mnogo takšnih je potem opaziti, da imajo pa svoje lastne odnose do sebe, do drugih, ki bivajo v skupnosti, v čistem razsulu. Je velikokrat brati tudi tu gor.

Ko greste nekateri do Karitasa in prosit državo, nimate nobenih zadržkov, po kakšnih svinjskih tacah se nek denar prepleta. In je bistvo samo v tem, da ga dobite. Umazan ali ne.

Nekaterim, če je že hrana pogojena z marsičem, je verjetno bistvo odnosa do nečesa, da je samo dejstvo in bistvo v tem, da je važno, da lepo zgleda, ne podarjate samega bistva pa v vsebino. Me zanima, kaj bi rekla, ko bi ti otrok prinesel risbico, pa ti ne bi bila všeč, ker jo je narisal pač otrok. Verjetno bi jo porabila za netenje ognja v peči, mami tega otroka bi pa po možnosti rekla, kako lepo je narisal in bi morda še povedala, da ima zelo nadarjenega otroka.

Če imate toliko govora naknadno, ko dobite obiske in imate toliko povedati tako čez ljudi kot večkrat povedano, tisto, kar vam prinesejo (pa so pripombe in nejevolja bodisi skozi nematerialne ali materialne stvari), sploh ne vem, zakaj se družite. Morda zato, da potem nekdo tretji misli, da imate družabno življenje, ki je polno nezadovoljstva, če vas že vse moti. Bi se pa ustavila morda pri takšnih, ki konstantno kritizirajo čisto vse in bi želela kdaj pogledati v njihovo vsebino, kako popolna je. Vsaj pri mnogo takšnih je potem opaziti, da imajo pa svoje lastne odnose do sebe, do drugih, ki bivajo v skupnosti, v čistem razsulu. Je velikokrat brati tudi tu gor.

Ko greste nekateri do Karitasa in prosit državo, nimate nobenih zadržkov, po kakšnih svinjskih tacah se nek denar prepleta. In je bistvo samo v tem, da ga dobite. Umazan ali ne.[/quote]

A ti samo sebe razumeš, ko pišeš te traktate? A ti je že kdo povedal, da nakladaš in filozofiraš, ne poveš pa nič?

in kje piše da gre za staro gospo?ali samo stare mamce pečejo potice?
kot že rečeno poznam tak primer osebno in ni luštno verjemi. prej bi temu rekel previdnost ne fobija[/quote]

Prijateljica tvoje tete verjetno ni več mladenka??
Drugače pa menim, da si psihopat![/quote]
“prijateljica moje tete” je bilo mišljeno hipotetično kot za primerjavo, si malo počasnih misli kaj?
In zate sem psihopat če se bojim za svoje lastno zdravje po tem ko sem videl znanca ko je 2 dni naokoli hodil pritegnjen do konca po tem ko mu je en zblojen osebek iz nevem kakšnih razlogov že dal moditen (ki ga je sam prejemal) v kolač? Šele po tednu smo ugotovili kaj je vzrok njegovemu počutju!
Lahko bi se človek ubil na cesti pod takim vplivom.
Res idiotsko razmišljaš in neverjetno omejena si.
sploh pa zakaj bi jaz tem ljudem prepovedal da mi to nosijo, to je bilo le okoli praznikov. S tem bi jih prizadel, raje vzamem in dam potem naprej brezdomcem.[/quote]

S teboj je še huje kot sem mislila. Pa še neverjetno žaljiv si. Močno dvomim, da tebi sploh kdo kaj prinese.
p.s. tale zblojen osebek je sam spekel kolač in ga prinesel tvojemu znancu? Ne verjamem!
Če pa mu ga je dal v kolač, ki ga je tvoj znanec pač ravno takrat jedel, pa to nima veze z domačo ali kupljeno hrano. Kdo je zdaj tukaj počasnih misli?

Ni psihopat, ampak navaden provokator.[/quote]

In ti si tako pokvarjen, da daješ hrano, za katero misliš, da je zastrupljena, brezdomcem?
Pa se zavedaš, da boš TI kriv, če se jim bo kaj zgodilo????

Nekaterim, če je že hrana pogojena z marsičem, je verjetno bistvo odnosa do nečesa, da je samo dejstvo in bistvo v tem, da je važno, da lepo zgleda, ne podarjate samega bistva pa v vsebino. Me zanima, kaj bi rekla, ko bi ti otrok prinesel risbico, pa ti ne bi bila všeč, ker jo je narisal pač otrok. Verjetno bi jo porabila za netenje ognja v peči, mami tega otroka bi pa po možnosti rekla, kako lepo je narisal in bi morda še povedala, da ima zelo nadarjenega otroka.

Če imate toliko govora naknadno, ko dobite obiske in imate toliko povedati tako čez ljudi kot večkrat povedano, tisto, kar vam prinesejo (pa so pripombe in nejevolja bodisi skozi nematerialne ali materialne stvari), sploh ne vem, zakaj se družite. Morda zato, da potem nekdo tretji misli, da imate družabno življenje, ki je polno nezadovoljstva, če vas že vse moti. Bi se pa ustavila morda pri takšnih, ki konstantno kritizirajo čisto vse in bi želela kdaj pogledati v njihovo vsebino, kako popolna je. Vsaj pri mnogo takšnih je potem opaziti, da imajo pa svoje lastne odnose do sebe, do drugih, ki bivajo v skupnosti, v čistem razsulu. Je velikokrat brati tudi tu gor.

Ko greste nekateri do Karitasa in prosit državo, nimate nobenih zadržkov, po kakšnih svinjskih tacah se nek denar prepleta. In je bistvo samo v tem, da ga dobite. Umazan ali ne.[/quote]

Lej, lepo sem povedala, da mi piškoti, ki so bili valjani po kdo ve kolikih rokah pač ne gredo dol. Če imajo veselje do peke naj jo imajo. Naj piškote pojedo na božični večer, zaradi mene jih lahko spečejo tudi za Božička, ampak lepo prosim, naj mi jih pa ne nosijo za božično darilo 🙂 Ostalega pa ne bom komentirala.

Po kolikih rokah se valja? Ti si pa dobra, res.
Ko bi ti vedela kakšno svinjarijo vse poješ, ki jo kupiš lepo zapakirano v trgovini. Eh,škoda besed…

tale avtor raje poje kupljeno štruco kruha, ki je že v pekarni 3x padla na tla, potem se je gajba razsula v tovornjaku in še v trgovini so jo z neumitimi rokami postavili na stalažo.
Je veloko boljša, kot od tvoje sosede, ki jo je zamesila s čistimio rokami in potem k tebi prinesla, brez valjanja po tleh.

Sicer, sedaj ko so prebrali vaše ceremonije, bodo kupili škatle, jih zapakirali, glede na vaša mnenja, ker menite, da vam nosijo stvari z umazanimi rokami, malo popljivali za zahvalo, zamesili, spekli, zapakirali, opremili pri tiskarju s papirjem, da niti ne boste vedeli, da ni kupljeno. Koliko smeha bo šele takrat. Ko boste to z veseljem odprli iz lepe embalaže, pa bo prinašalec rekel, da je že danes toliko pojedel, da mu je že kar slabo.

Ko vam nihče ne bo nič prinesel, boste vihali nosove. Zakaj ne napišete pisemcev kot otroci, pa postavite pod smreko, potem pa poštarju naročite, naj odnese skoz dimnike k tistim, katere vabite na obiske …

Piškoti vam ne gredo, denar pa materialne dobrine pa, čeprav so iz zelo umazanih rok. Verjamem pa, da nekdo ne more komentirati, če gleda samo na okvir, ne pa na vsebino. Dovolj praznosti, da komentarja morda niti ne more ustvariti.