ali imate kaj zadržkov pred prinešeno domačo, nekupljeno hrano?
Nekaterim, če je že hrana pogojena z marsičem, je verjetno bistvo odnosa do nečesa, da je samo dejstvo in bistvo v tem, da je važno, da lepo zgleda, ne podarjate samega bistva pa v vsebino. Me zanima, kaj bi rekla, ko bi ti otrok prinesel risbico, pa ti ne bi bila všeč, ker jo je narisal pač otrok. Verjetno bi jo porabila za netenje ognja v peči, mami tega otroka bi pa po možnosti rekla, kako lepo je narisal in bi morda še povedala, da ima zelo nadarjenega otroka.
Če imate toliko govora naknadno, ko dobite obiske in imate toliko povedati tako čez ljudi kot večkrat povedano, tisto, kar vam prinesejo (pa so pripombe in nejevolja bodisi skozi nematerialne ali materialne stvari), sploh ne vem, zakaj se družite. Morda zato, da potem nekdo tretji misli, da imate družabno življenje, ki je polno nezadovoljstva, če vas že vse moti. Bi se pa ustavila morda pri takšnih, ki konstantno kritizirajo čisto vse in bi želela kdaj pogledati v njihovo vsebino, kako popolna je. Vsaj pri mnogo takšnih je potem opaziti, da imajo pa svoje lastne odnose do sebe, do drugih, ki bivajo v skupnosti, v čistem razsulu. Je velikokrat brati tudi tu gor.
Ko greste nekateri do Karitasa in prosit državo, nimate nobenih zadržkov, po kakšnih svinjskih tacah se nek denar prepleta. In je bistvo samo v tem, da ga dobite. Umazan ali ne.[/quote]
A ti samo sebe razumeš, ko pišeš te traktate? A ti je že kdo povedal, da nakladaš in filozofiraš, ne poveš pa nič?[/quote]
Oh, če navajaš traktat, potem že razumeš, samo priznaš ne. Raje se poglobi v vsebino, kot v okvir.
