Ali je bila kriza, iti nazaj v službo?
Še malo, pa bo konec moje uživancije s hčerko. Varstvo imam pri babici, ki jo hčerka dobro pozna in jo je navajena. V službo sem rada hodila, sedaj pa me malo stiska. Kar ima me, da bi še enkrat zanosila, da bi bila čez osem mesecev spet doma.
Kako ste pa ve doživljale ta prehod, ali ste imele kaj krize, ali je bila kriza pri otročku? Kako ste se navadile potem vse postoriti v tako kratkem času, ko pa meni že sedaj gre za nohte?
Joj,mene tudi zvija pa me čaka služba čez pet mesecev,pa moj otroček je že zdej ful navezan name in že ko samo pomislim na vrtec dobim kar solzne oči,kaj šele služba.Tako pač je in se že zdej tolažim da mu bo v vrtcu dobro in da se bom tudi jaz navadla spet službe in 8 ur brez mojega pikeca.Pa takooooooo hitro grejo meseci!!!!!!!!
Evo, uradno sem včeraj zaključila s porodniško. Šmrc, šmrc … Zdaj me čaka še “ta obveznih 10 dni dopusta, ki ga moram letos porabit”, 22.11. pa grem v akcijo. Sama sebe prepričujem, da mi bo v bistvu pasalo; ampak … Pa še Mulc se obnaša, kot da bi vedel, da zaključujeva in se bi kar naprej crkljal. Kakorkoli že, treba se bo navadit na nov bioritem … Kriza pa verjetno bo.
lp, Tini
Pred odhodom v službo sem se kar dobro oborožila z marsikaterim nasvetom. Najprej: kuhanje kosila. Največkrat si hrano nosiva v službo in popoldne samo kaj pomalcamo. Tako se s tem ne obremenjujem preveč (je pa včasih naporo zvečer kuhati!). Službe sem se kar veselila, pa tudi sinovega odhoda v vrtec. Tako ponosna sem bil nanj, ko se je tako rad igral tam. Zdaj ko sem v službi že 4 mesece si lahko priznam, da je bilo zelo naporno za vse. Predvsem zato, ker je bil pobček kar naprej bolan in se zaradi izostankov težko vpelješ nazaj v delo, mulo pa je imel zato težav z uvajanjem v vrtec. Koristilo je pa vsem. Jaz nisem več le mati in gospodinja, mulo ne več moj privesek, vsak ima “svojo službo”, vrtec je res dobra stvar: druženje, pestra hrana, druge igrače, drug svet itn.
Skratka, veliko dobre energije želim, Neja
Joj, punce, jaz imam še en teden. tako sem že na koncu z živci, da mislim, da me nobeden več ne razume, kar na jok mi gre…
sicer je moj sinko že lepo navajen na vrtec, je tam že preživel tri cele dni, tako da me to niti ne skrbi najbolj.
Sicer pa menjam službo in to je še en šok več.
Oh, pa doma sem bila skoraj štiri leta – dva otroka, vmes sem delala le kakšnih 7 mesecev, zdaj sem imela podaljšano porodniško,…
Če pogledam nazaj, sem se imela res fino.
Uživajte vsak dan posebej, kar vam jih je še ostalo!
LP
Še ena,ki začne nazaj delati po praznikih (novoletnih)…….tud mene kar zvije ob misli. Hčerkica bo pri moji mami,tako da z njo ne bo problemov,ker je navezana tudi na njo.
Punce uživajmo še ta dva meseca ,ko smo doma z našimi zakladki……..bodite dobro!
Lepo nedeljo! Kristi*
A bo katera delala skrajšani delovni čas, kot to omogoča zakon?
Jaz o tem razmišljam, pa se kar ne morem odločiti. Če bi delala npr. 6 ur na dan, bi bilo manj stresno, saj bi v miru oddala oba otroka v vrtec in popoldne imela še kakšno urico zase, preden bi jih šla iskat. In če bi se kaj zavleklo v službi, bi še vedno imela dovolj časa, … Kaj svetujete? A je katera kaj računala, za koliko je potem manjša plača?
Res me moti, da se vrtci tako kmalu zapirajo, da moramo leteti iz službe, da lahko otroka pravočasno poberemo na drugem koncu Ljubljane. Kaj menite o tem?
Jaz sem se odločila za delo po 6 ur.
Ja, plača se kar konkretno zmanjšana … kakor obračaš je manj skoraj 1/4 plače (OK, vožnja in malica se ne spremenita, ampk ostalo…)
Ampak – meni se ti dve uri ogromno poznata.
– nisem vsako jutro čisto živčna (če ne pridem v službo ob 7.15, pridem pač ob 7. 40)
– sina moram pri varuški pobrati do 15.30, hčerko v vrtcu do 16h
V prvih 2 tednih, ko sem delala po 8 ur, mi to niti slučajno ni vedno uspelo in sem morala prositi taščo, da je pobrala malega. Saj ji ni težko, a da pa bi bila to vsakodnevna praksa, pa se mi tudi ne zdi fer (morata biti s tastom prav zato ob tej uri doma)
– vsak dan se mi sicer nabere kake pol ure viška, a vsaj 1x mesečno je potrebno med službo kaj urediti (hčerkin sistematski pregled pri psihologu, zobozdravniku, sinov pregled urina … ma kaj vem, tisoč stvari je). In takrat koristim kaki dve, tri ure plusa, ki so se mi sproti nabirale.
– Iz službe odhajam okoli 14h, spotoma skočim v trgovino, knjižnico, na pošto, menjat gume, k mehaniku zamenjat žarnico (kdo, hudiča si je izmislil avto, na katerem ne moreš sam zamenjati žarnice!!!!) …ali karkoli že, včasih hitim domov in dam prat perilo, spet drugič že nekaj pripravim za kosilo ali le približno pospravim raztur, ki je za nami ostal zjutraj
– Par minut čez 15: voziček v roke pa po sina, skupaj greva po hčerko v vrtec in nekaj do 16h smo doma
Kljub vsemu se mi zdi, da stalno norim – a vsaj vse lahko opravimo sami in je pomoč starih staršev le za takrat, kadar se sami ponudijo, si sami izberejo.
Tudi jaz sem že dober mesec poleg moje bučke zaposlena še s službo… Črvičenje v želodcu je znano tudi meni in prvi tedni po koncu porodniške so bili res naporni, vodja oddelka pa mi je zaželel dobrodošlico še s stavkom, da so odnosi med zaposlenimi vse slabši… Odločila sem se za skrajšan delovni čas (6 ur), dobim občutno manjšo plačo, a je zame (vsaj trenutno) bolj pomembno to, da z malčico zjutraj brez naglice odideva od doma.
Zdaj je že lažje, petek pa je postal moj najljubši dan…
S.
P.s. No ja, lahko pa v službi večkrat pokukam na forum, saj sem prej to počela ob večerih in žrtvovala kar nekaj ur spanca…