Brat in njegova žena imata hišo v Istri. Dopuste preživljata skupaj, čez leto pa gresta večkrat za par dni vsak zase tja. Kot da se malo umakneta drug od drugega in od vsega. Povesta, da jima ustreza biti malo sam. Zanima me kako gledate na to. Je to znak za alarm? Moja mami in oči pravita, da se to ne dela in da zakonca morata vse početi skupaj. Toliko govorita o tem, da me že skrbi za brata.

Meni to ni normalno. Sva skupaj ze več kot 15 let, 3 otroci, skoz in vedno smo povsod skupaj. Nama na misel ne pride, da bi kdo rabil čas zase, v bistvu midva komaj čakava, da bodo otroci tako veliki, da bova kam kdaj šla čisto sama, na kakšen podaljšan vikend razvajanja. Da bi šla pa kam sama, ne nikoli.

Normalno ni edino to da se vi vtikate vanju. Če je njima tako ok in to rabita je normalno. Njun zakon. Njuna pravila. Kaj točno ima veze kaj se drugim (ki niso v tem zakonu) zdi normalno ni relavantno. Kaj ko bi si vi raje svoje življenje omislili namesto da se s tujimi ukvarjate? Kaj tako hudo nadpovprečnega ste naredili za ta svet in človeštvo, da mislite da ste poklicani zato da druge učite kako živeti?

Men tud pase da grem k starsem cez vikend, sama z otroci, se “”odpocijem”. Meni je to cisto zdravo.

Meni pa ni normalno da odrasla ženska ni zmožna iti nikamor sama oz. preživeti kakšnega dneva sama s sabo. Žalostno mi je to. Da ti je lastna družba odveč in rabiš 100% časa nekoga ob sebi.

Kaj ti ni jasno?

Če nista siamska dvojčka, je normalno.

Oboje je čisto normalno OK.

Meni paše enkrat tko drugič drugače, boljši polovici tudi. Ko je zaupanje in trdna vez… ni bistveno kje si kdaj. Včasih je dobro biti sam – če ne iz drugih razlogov, pa za to, da se zaveš kaj pogrešaš (ali pač ne pogrešaš).

Bo treba v prirocnik pogledat, kaj je prav, ce je to vredu ali ne. Prosim samo, ce kdo ve, v kateri prirocnik ?

Če sta iskrena drug do drugega, je to povsem normalno. Ne rabijo vsi imeti ves čas nekoga ob sebi.

Seveda je normalno.  Ženske gredo rade kam skupaj , vsaj čez vikend na morje, potovanje…. Saj vendar nismo v srednjem veku.   V mestih to ni nič nenavadnega , verjetno je na kmetih druga pesem.

Če njima tako paše je za njiju normalno. Nimate se kaj vmešavat ali pametovat.

Pri nas gremo tudi kam ločeno. Po navadi imam jaz največ dela za zimske počitnice. Zato že leta ta čas hodi na počitnice mož sam z otroci. Jaz pa se zakopljem v delo. Poleti je ravno obratno. Jau imam mrtvilo, mož pa samo 2 tedna dopusta. Torej smo skupaj 14 dni, ostalo grem jaz sama z mularijo na okrog.

Razmišljam podobno. Saj vendar nismo siamski dvojčki, da bi morali veš čas viseti skupaj, sploh ko so otroci malo večji. V veliko primerov je tudi res tako, da je ženska kot neka putka tutka, ki nikamor ne zna brez moža. Biti v družbi sam s seboj pa je za veliko ljudi prehudo.

To mi je še razumljivo, mal popolnega ofklopa in miru zase.

Meni ni normalno, da gresta starša recimo sama na pptovanje, otroke pa pustita pri babici. Kot naša soseda lansko leto za par dni na Malorco, kjer otroka še nista bila in bi zihr tudi zelo uživala. Pa večkrat take ponovita. To mi ni normalno.

To je nekaj najbolj normalnega. Jaz ko grem me ni po en mesec nazaj domov. Pa je takrat bolj sladko.

To je recept za dolg zakon.

Pri nas je tako, da se vse zmenimo. Smo trije pa 11 letnik ne rabi vec mame skoz. Midva greva sama dva na tekme v tujino, pa kampirat, pa kake muzeje, ki mamo ne zanimajo. Pa tudi kak city break sama narediva, ker je ze tako velik. Kolesariva veliko. Supava. Mama pa je prosta.

Skupaj pa smucamo, delamo viked  izlete, 1.maj, solske pocitnice, morje poleti, december pa nekam dalec.

Jaz si enako vzamem cajt zase, grem vsaj 2x ali 3x na leto sam ali z kolegi ali v hribe ali v tujino na koncerte, ali kako tekmo..sta oba doma. Rabim ta oddih. Od obeh. Priznam. Pa tukaj ne gre za varanje ampam odklop glave, nove ideje, mir.

Moja pa enako hodi vsaj ene 2x na leto na kak vikend odklop. Nazandje je sla v Istandul z kolegico. Midva pa sama doma.

Torej. Ne komiciramo. Nimamo istih hobijev. Tamal ima ze turnirje v tujini, ga povecini jaz spremljam.

Zaupanje je glavna zadeva. Varas lahko kadarkoli. Nima to veze z odmorom.

Saj moški večinoma take iščejo, zabite ki jim sledijo kot cucek naokoli.

🥱🥱🥱

Ce ni v ozadju kaksnih ljigavih namenov, torej varanja, in ce to niso pobegi pred domacimi ampak res obcasna zelja po odklopu za sebe, potem je okej.. vse ostalo se je pa treba iskreno vprasat, zakaj bit z nekom pred komur bezis..

Ohh, kakšna fina tema 🙂 da se lahko spet malo sporečemo.

Po vrsti takole:

– ni normalno, da se ata, mama in sestra vtikujejo v brata/sina, kako živi,

– ni normalno, da si pripopan na partnerja 10-15-20-etc. let. Pa, ljudje, vsak je svoja oseba, vsaj vdihnite vmes, ma meni se zmeša zelo hitro,

– pred časom je bila tema, kako je treba, če greš k staršem, v svoj prvi dom, se po obisku peljat domov, ne smeš tam prespat, ker moraš biti s partnerjem, isto, adijo,

– in na koncu: ena komi čaka, da bodo otroci odrasli, da bosta imela čas zase in šla kam sama – ne vem, če to hočeš, potem pač nimaš otrok in nonstop lahko visiš drug na drugem.

A veste, normalno ni za vse enako, mal stopte ven iz okvirjev. Pa a ne znate biti sami s sabo?

Kakor se vzame?  Vse je lahko normalo in vse je lahko nenormalno.

Je pa na koncu stvar moralne razsodnosti, kako si zadevo (zivljenje) tisti nekdo zamislja.  Je dovoljeno vse,  ali pac?

Meni se zdi to čisto normalno, zakaj pa ne? Vsaj nista pozabila uživati sama s sabo. Kljub temu, da sta v zvezi, sta še vedno dva ločena človeka, torej vsak ima svoje življenje, ga je imel prej, ima svoje hobije, svoje interese, svoj jaz. Zakaj si ne bi privoščila kakšen dan, dva, da dasta možgane na off, včasih skupaj, včasih pa vsak zase? 😉

Meni se ne zdi normalno, da so ljudje v zvezi 24/7 skupaj, nesposobni narediti en korak brez partnerja, nezmožni uživati brez. To se mi definitivno ne zdi normalno. To je zame nezdrava odvisnost.

Dovoljeno kaj? A nekateri znate ali zmorete biti zvesti samo, če je partner zraven?

V zakonu sem od 1985, vsak zakon je tak, kot se dogovoris, če njima odgovarja , je to OK. Tudi pri nas prakticiramo nekaj podobnega.

Tvoja mami in oci imata pac narobe.

Zakobec ni lastnina drugega in vsak ima pravico do svojega zivljenja in svoboda – vazno da ni varanje, da je spostovanje, komunikacija.

To je znak spostovanja drug drugwha, zrelosti in zaupanja.