Meni moja mati ni nič več kot znanec iz otroških dni. Pri 23ih letih sem jo odpikala, upam, da trajno. Zdaj že 4 leta živim brez večjih kontaktov z njo. Jo pokličem za rd, praznike, toliko da voščim, to je pa vse. Pač je ne rabim. Res ne. Zame to ni zdrav človek, manipulator čustveni, da večjega ni. Celo življenje mi je lagala, nikoli ne vem, kaj je res kar pride iz njenih ust. Doma sem seveda zanetila ogenj z odhodom, ta male dve (mlajši sestri, 17 in 18 let) trpita grozno, če bi lahko bi ju vzela pod svojo streho, a pač ne gre. Saj vesta, da se bo treba pobrat čim prej, če ne prej, ko gresta na študij pa ala LJ/KP/MB.

Včasih imam slabo vest, sva imele momente 3x na leto, ko sva se imeli lepo. Dlje kot sva brez kontaktov, bolj se spominjam teh 3x na leto lepih dogodkov. Ko pa se vidimo, ali pa me sestri kličeta, bolj sem hvaležna, da sem šla. Njen odnos do družine – hčerk in moža, ni human.

No, zdaj sem pa noseča in razmišljam, da otroka ne bi predstavila tej ženski. Res ne.

Še katera s podobno izkušnjo?

…  z lastno materjo ….

S KOM ALI S ČIM!

Jaz. Prekinila stike z obema staršema. Niti slišimo se ne več. Razne zlorabe v otroštvu, nikoli mi nista bila prava starša, bolj sta me vzgajala brat in sestra. V preteklosti sem se počutila krivo. Ravno zaradi njunega manipulativnega psihičnega nasilja. Danes tega občutka ni več. Dobila sta možnosti, več, a ostajata trdo zasidrana v svojem načinu. Enkrat je treba reči konec. V dobro mene, moje družine, mojih otrok.

Zase živiš. Zase in za svoje otroke.

Absolutno lahko prekineš stike z njo. Mama ni samo človek, ki te rodi, in če si doživljala čustvene (laganje) ali drugačne zlorabe, nimaš nobene obveze do nje. Nekaj jih poznam, ki so naredili podobno, preberi si knjigo Strupeni starši.

Moja mama je nekako okej do te mere, da sem z njo v stikih, mi je pa jasno, da kakšnega toplejšega odnosa nikoli ne bova imeli, ker je narcisoidna in zaljubljena vase, vsi ostali smo pa samo neke figure, ki bi jo morale oboževati in hvaliti. Ker se te igre ne grem, sva bolj na formalnem nivoju. Boli kot sto hudičev, ker je topla, ljubeča mama tisto, kar lahko celo življenje pogrešamo, ampak jebiga, ona ne zmore. Edino, kar lahko narediš, je to, da si ti boljša in drugačna od nje.

Avtorica, ne obremenjuj se – samo dokaz je, da si oseba z zdravo samopodobo, da znaš misliti s svojimi možgani, se znaš odstraniti iz toksičnih takšnih in drugačnih razmerij. Pa čeprav iz razmerij s starši, roditelji. Ko ne gre, ne gre.

Osebno tudi ne toleriram poniževanja, omalovaževanja,  neprestanega nadzora in spremljanja otrok še v njihovi orasli dobi, sproščanja frustracij staršev nad lastnimi odraslimi otroki zaradi njihovih razočaranj samih nad seboj, ker v življenju niso morda dosegli tistega, ker jim ni uspelo, ali pa ker preprosto ne morejo več upravljati  z življenjem svojih otrok, ko jim le ti postavijo mejno črto – ker jo morajo- ker mislijo, da s svojimi otroki še pri njihovih 30ih, 40ih lahko upravljajo, ker je to nihova “duševna hrana”, ker se s tem tudi hranijo. Nekateri so pač controll freaki tudi nad lastnimi otroci.

Ne, nisi dolžna ohranjati stikov niti s starši, če imaš za to utemeljeni razlog, ali pa celo  travmo iz otroštva. S tem pa dokažeš, da si zrela oseba, ki si zmožna stopiti preko tistega, kar starš ne sme početi svojemu otroku ali je počel svojemu otroku. Nikoli, tudi kasneje ne, ko je le ta že polnoleten in odrasel. Imeti moraš svoje dostojanstvo, kljub vsemu.

Tebi prekinitev stikov ni prinesla mir v dusi, ce bi ti, ne bi zdaj razmisljala in pisala o tem.

Vem, kaj pomeni prekiniti stike s starsem in vem, kaksno breme je to.

Na sreco sem uspela najprej razcistiti stvari sama s sabo in vzpostavila ponovni stik, dolocila meje sama pri sebi, do kam starsa spustim in od kod ga ne spustim naprej, razumela sem, zakaj je tak kot je, a da bi ga spreminjala ali celo dokazovala, da je slab in kako sem jaz boljsa in da bi ga ucila, kaksen mora biti, to mi ni padlo napamet, niti ni moja stvar!

Lahko ti povem, da sva dosegla zelo lepo premirje, nek dober odnos in predvsem sem imala mir v dusi, kar zame osebno najvec steje.

Se ne bi mogla bolj strinjat. Njeno znašanje nad otroki in možem je njena duševna hrana. Skrbi pa me za tamale dve, ko sem bila jaz njunih let sta se z fotrom še nekako razumela in je bilo naše življenje še bolj “v rožcah”, je pa počasi začela njena prava plat ven sekat. Meni je začela na “orng” najedat pri 21ih, kamorkoli sem šla sem rabila dati VSE točne podatke, pa če sem šla do sosede, kjer je praktično lahko spremljala čez balkon kaj počnem. Sama nisem zagovornik pretirane navezanosti in zavijanja otrok v vato, svojim želim dati neko osebno svobodo in pravico do delanja napak, saj je to najboljša šola. Ne pričakujem popolnosti od njih.  Ona bi pa nas tri hčerke najraje zaprla v klet in se ukvarjala z nami, ko bi imela dober dan, sicer bi bile pa super  za znašanje svojih frustracij in neuspelih afer z ljubimci.

Vsekakor mi to ni prineslo miru v duši, rešila sem se le vsakodnevne stiske, ker nisem vedela kaj pričakovat, saj je bilo vzdušje pri nas doma odvisno izključno od nje. Normalno, da si želim nekih odnosov z njo, oziroma z mamo. Želim si mamine topline, prav tako si želim, da bi moj otrok imel dobro babico.

SESTRAMA PA VSEENO POMAGAJ!

Ti si starejša, če si že noseča, verjetno 5-10 let + starejša

Coprnica je do tvojega odhoda delila zlobo na 3 otroke, ko si ti odšla, je šla zloba na 2 + izkušnje kaj je tebe prizadelo in kaj te je opogumljalo.

SESTRAMA POMAGAJ.

(Seveda po svojih zmožnostih, ampak ne samo “tolk kot se ti da”).

Kar se pa takšnih for kot je “želim mamino toplino” in “želim otroku dobro babico” – ne izbiraš ali bi želela “mamino toplino” in ali bi otroku “omogočila stik z babico”. Izbiraš lahko ali si brez ali s slabim, ter ali boš dajala toplino svojemu otroku in sestrama.

Večina ljudi ostane v nasilju – ne glede na tip zveze (partner, starš, otrok, prijatelj, sosed), ker misli, da lahko izsili ali izprosi ali zasluži čustva drugega. Ne moreš.

Vse kar lahko narediš je to, da tvoj otrok ne bo imel enakih brazgotin kot ti in tvoji sestri.

To pozabi!

Toplino in ljubezen isci drugje!

Ceprav v mojem primeru je bil najin odnos zadnjih nekaj let celo ljubec…

Poznas vse mamine finte in dobro ves, kaksna je. Torej postavis sama s sabo jasne meje, do kam jo spustis in od katere tocke naprej ji ne dovolis, v bistvu bolje receno ne njej, ampak sebi ne dovolis.

Midva se v vec kot 10ih letih po ponovnem vzpostavljanju stikov nisva niti 1x skregala! Jaz sem ga sprejela takega kot je in sebi nisem dovolila, da me iztiri, nisem od njega pricakovala nicesar, mislim, da je to tisto kljucno, da od cloveka nicesar ne pricakujes, ce da kaj dobrega, to sprejmes, ce zeli dati slabo, imas pa itak postavljene meje distance do kam ga spustis.

Odgovorna je samo zase in svoje otroke. Sestri nista njena odgovornost.

@DajDaj

Glih 🐷 pa ji tudi ni treba biti.

Kva pa ti s to slovnico najedaš! Tle se ne potegujemo za Pulitzerjovo nagrado, enim gre slovnica bolj, drugim man, včasih se pa lahko tudi zatipkaš. Tole tvoje nebijanje in popravljanje oz opominjanje je dosadno.

Ja, 10 let sem starejša od  njiju. Seveda jima želim čim bolj pomagati, velikokrat ju kam peljem, vzamem h sebi za nekaj časa. Vendar zdaj bo prišel moj otrok in bo prioriteta on.

je pa izredno boleče, da toliko ljudi ne zna sklanjati besede mati. Tebe sicer razumem, ker nisi slovenskega porekla, ampak da čisto vsak pijanec zna reči jebemti mater ali koga poslati v pičko materino. Ko pa je treba besedo mati uporabiti izven balkanskega primitivnega okvirja, pa kar zmrznejo.

Ni sebicno

daj nehaj s takimi – ona je čustven človek, kar pa njena mati ni- zagotovo je čustvena tudi do svojih dveh sester, drugače, kot je nečustvena njena mati do vseh treh… Ima zdrava in zrela čustva, zato ji je zagotovo mar tudi za njeni dve sestri -ker čustvuje popolnoma drugače, kot njena mati.

Ja, lahko pomaga sestrama stran od takega psiho družinskega nasilja – samo problem je, če sta še precej mladi, morda mladoletni. Človeški mladi možgani zorijo do nekje 22.leta. in v tem času jih je hudo hudo lahko tudi zmanipulirati – in to lahko mama tudi celo naredi – bo svoji dve preostali hčerki obrnila proti prvi hčerki, ker se je ta “uprla njeni volji”. Ker bosta njeni preostali hčerki čisto zlahka sedaj “orožje” v njenih rokah v boju proti prvi hčerki.

Tudi sama sem morala prekinit stike, ne le z mamo ampak z obema. Izhajam iz družine alkoholikov in hitro vidiš, da tako ne gre več naprej in tudi otroci nismo dolžni prenašat težave svojih staršev.

Prekini. Tudi jaz sem, brez obžalovanja. Otrok ne pozna, ve da obstajata pa ni nikoli pokazala interesa. Njen problem, edino otrokoma je težko včasih, ko so v šoli debate recimo o babicah in dedkih.

Mir v duši zelo lepo je prebrati vaš prispevek, je tudi poučen. Prekinitev s starši zagovarjam samo v primeru, ko gre za hude zlorabe. Če pa se samo ne razumemo z njimi, ker imamo drugačne poglede na svet ali, ker nam niso znali izkazovati prave starševske ljubezni je večinoma tako zato, ker je sami niso bili deležni v otroštvu in se je niso naučili, to pa bi mi morali razumeti, tolerirati.

Če zares ni nevzdržnih manipulacij s strani staršev potem nikar ne prekinjajte stikov z njimi, samo zmanjšajte jih. Veste, v življenju je potrebno zares dobro premisliti vsak korak, ker nekega trenutka se lahko zgodi, da nam je žal vendar za nazaj popraviti ni mogoče ničesar.

Avtorica, če ni bilo drastično hudih zlorab in je težava v manupolativnem značaju mame ali, da se pač značajsko ne ujemata potem zares odsvetujem, da bi popolnoma prekinili z njo. Tudi, če boste imeli otroke je prav, da tako njim, kot mami omogočate stike, pač v okviru časa, ki se vam zdi sprejemljiv.

Poskusite se pogovoriti z mamo, morda se sploh ne zaveda, da ravna narobe, morda ji mora nekdo to povedati na prijazen in direkten način in se bo potem vsaj malo potrudila spremeniti v odnosu do vas in vaših sester. Poskusite večkrat, ne obupajte, rezultati so lahko pozitivni.

Psihični manipulatorji se še kako zavedajo, kaj počnejo. Ker to počnejo zavestno, z namenm, ker jih to nahrani. Ja bi se morali pogovoriti, ampak s strokovnjakom, ne s svojim otrokom, ker ne bo zaleglo, prej bo učinek nasproti, še bolj te lahko poizkuša tlačiti.. Ker taki svojega otroka ne jemljejo resno ampak še naprej v podrjenem položaju, ker so si ga že podredili na tak svoj način. Češ, kdo si ti, da boš ti meni to govoril. Poizkušeno v 10ih letih 3x na lep način, a brez uspeha. In se ne mislim več truditi. Ker me preveč telesno in zdravstveno to  izčrpava.Mi pomeni moja sreča, zadovoljstvo, predvsem pa zdravje več od tega, da bi še naprje trpeče zaradi takega odnosa. Nisem jaz krivec, da sem se rodil dvema… Je res, ali ne?

Enako pri meni. Večkrat preizkušeno na lep, odrasel, miren način, pa je bil iz nasprotne strani otročji odziv, oziroma temu se niti ne more reči odziv, ampak totalen izgred, izguba svoje osebnosti, in zapad v tisto njeno pravo, manipulatorsko stran. Napad takoj, zajebavanje v glavo, zmerjanje in posmehovanje. Zato sem obupala. Ker ni zmožna izpeljat normalen pogovor, brez, da zvali krivdo na vse ostalo in se naredi žrtev. MANIPULATOR.

@Viktorijavi

Se ti ne zdi, da ima avtorica pri 25-30 in noseča, pravico do mnenja in presoje o skoraj 3 desetletje trajajočem vedenju svoje matere?

Nima se kaj za pogovarjati. To je bilo na njeni mami zadnje četrt stoletja – če do zdaj ni bilo, tudi na smrtni postelji ne rabi.

Poleg tega, pa naj mi prosim kdo od vas, ki ste tako zagrizeni za “pogovarjanje” obrazloži – kaj pa bi lahko bil nesporazum iz preteklosti med 30 letni opravilno sposobno osebo in njenim staršem, da bi bilo treba razčiščevati!?!! Ni 3leten otrok, ki ne razume, da mami ne more pustiti službe in iti v Gardaland! Prosim dajte en konkreten primer. Nenehno poslušam kako smo “otroci” svojim staršem dolžni zvestobe, poslušnosti in razumevanja – istočasno pa ne smemo imeti nikakršnega slabega mnenja ali avtonomije. Kot odrasel načeloma razumeš koncept okoliščin in ne jokaš, da nisi dobil PlayStation, če sta bila starša na minimalcu – če ga nisi dobil, ker se je pod vplivom alkohola avto razbil pa imaš vso pravico reči *** neodgovorno! Ali šlo za dizajnerske torbice, medtem ko je 0,5e dražji zvezek “preveč” – tu se nimaš kaj pogovarjati!

“Nisem vedela” NE VELJA KAR TAKO!