Ali je sebično prekiniti stike s svojo lastno mati?
Anonimno 4811, 09.07.2021 ob 10:34
@Viktorijavi
Se ti ne zdi, da ima avtorica pri 25-30 in noseča, pravico do mnenja in presoje o skoraj 3 desetletje trajajočem vedenju svoje matere?
Nima se kaj za pogovarjati. To je bilo na njeni mami zadnje četrt stoletja – če do zdaj ni bilo, tudi na smrtni postelji ne rabi.
Poleg tega, pa naj mi prosim kdo od vas, ki ste tako zagrizeni za “pogovarjanje” obrazloži – kaj pa bi lahko bil nesporazum iz preteklosti med 30 letni opravilno sposobno osebo in njenim staršem, da bi bilo treba razčiščevati!?!! Ni 3leten otrok, ki ne razume, da mami ne more pustiti službe in iti v Gardaland! Prosim dajte en konkreten primer. Nenehno poslušam kako smo “otroci” svojim staršem dolžni zvestobe, poslušnosti in razumevanja – istočasno pa ne smemo imeti nikakršnega slabega mnenja ali avtonomije. Kot odrasel načeloma razumeš koncept okoliščin in ne jokaš, da nisi dobil PlayStation, če sta bila starša na minimalcu – če ga nisi dobil, ker se je pod vplivom alkohola avto razbil pa imaš vso pravico reči *** neodgovorno! Ali šlo za dizajnerske torbice, medtem ko je 0,5e dražji zvezek “preveč” – tu se nimaš kaj pogovarjati!
“Nisem vedela” NE VELJA KAR TAKO!
Bravo, hvala za tvoj pogumen zapis. Nimajo nekateri starši nobene pravice tako delovati, misliti in pričakovati kasneje od svojih odraslih otrok ko bodo sami obnemogli, da jim bodo po vsem tem, kar so jim delali in storili v njihovi mladosti na voljo. Včasih je treba reči ne tudi lastnemu roditelju. Ker je dovolj.
Jaz pa nečesa ne razumem, pri nas je tako da starši niso bili slabi, ni bilo zlorab, alkohola, nasilja, tipična kmečka družina . Pa je sestra prekinila vse stike, po smrti očeta je dobila nekaj parcel, isto kot jaz. Ne vem kako živi s tem. Po mojem si je v glavi kar napletla neke zgodbe kako je bila zapostavljena, ker v resnici ni bilo tako . Morala je delati, tudi jaz sem delala, imeli smo kmetijo. Jaz pravim da je prava pot da odpustila v toliko da lahko ti mirno živiš in imaš neke stike, to so le tvoji starši. Ko jih ne bo več, ne bo možnosti .
ena mlada, 08.07.2021 ob 11:21
Meni moja mati ni nič več kot znanec iz otroških dni. Pri 23ih letih sem jo odpikala, upam, da trajno. Zdaj že 4 leta živim brez večjih kontaktov z njo. Jo pokličem za rd, praznike, toliko da voščim, to je pa vse. Pač je ne rabim. Res ne. Zame to ni zdrav človek, manipulator čustveni, da večjega ni. Celo življenje mi je lagala, nikoli ne vem, kaj je res kar pride iz njenih ust. Doma sem seveda zanetila ogenj z odhodom, ta male dve (mlajši sestri, 17 in 18 let) trpita grozno, če bi lahko bi ju vzela pod svojo streho, a pač ne gre. Saj vesta, da se bo treba pobrat čim prej, če ne prej, ko gresta na študij pa ala LJ/KP/MB.
Včasih imam slabo vest, sva imele momente 3x na leto, ko sva se imeli lepo. Dlje kot sva brez kontaktov, bolj se spominjam teh 3x na leto lepih dogodkov. Ko pa se vidimo, ali pa me sestri kličeta, bolj sem hvaležna, da sem šla. Njen odnos do družine – hčerk in moža, ni human.
No, zdaj sem pa noseča in razmišljam, da otroka ne bi predstavila tej ženski. Res ne.
Še katera s podobno izkušnjo?
enkrat na teden jo peljem v trgovino. Politika je prepovedana tema, moje ženske/a tudi, sicer pa se še sama pedena (91 let). Spraviti odnose na pravo mero je problem, ki ga rešujemo vsak po svoje!
Ogsb, 09.07.2021 ob 19:09
Jaz pa nečesa ne razumem, pri nas je tako da starši niso bili slabi, ni bilo zlorab, alkohola, nasilja, tipična kmečka družina . Pa je sestra prekinila vse stike, po smrti očeta je dobila nekaj parcel, isto kot jaz. Ne vem kako živi s tem. Po mojem si je v glavi kar napletla neke zgodbe kako je bila zapostavljena, ker v resnici ni bilo tako . Morala je delati, tudi jaz sem delala, imeli smo kmetijo. Jaz pravim da je prava pot da odpustila v toliko da lahko ti mirno živiš in imaš neke stike, to so le tvoji starši. Ko jih ne bo več, ne bo možnosti .
A si ti “tamala” pri hiši, torej tazadnji otrok?
Pravi starši so tisti, ki niso samo biološki, kar je zadosten pogoj le pri živalih, ampak obvezno morajo biti tudi psihološki oz. čustveni, kar pomeni, da odnos temelji na spoštovanju, zaupanju, iskrenosti, pozitivni naklonjenosti in kasneje tudi na prijateljstvu. Če to niso, so disfunkcionalni in toksični. To pomeni, da je edini pravilni korak, da se distanciraš od ljudi, ki ti škodijo, saj gre za povsem naravno in zelo zdravo samozaščitniško reakcijo.
Ben Hur, 10.07.2021 ob 08:29
Kdor se ni srečal s tem je lahko tiho. Jaz se nisem pa je bla v isti situaciji bivša žena, ki bi morala prekinat stike s svojo mamo. Pa tega ni storila in je šel najin zakon. Sedaj počne enako kot njena mama najinim otrokom. V dveh letih po ločitvi sta otroka pri meni ker je nočeta več videt.
Se kako strinjam! Ce ne prekinis stikov in se ne resis, unicis zakon in zavozis otroke.
- Jaz sem do 30 leta prenašala marsikaj iz strani moje mame. Bila sem tiho in pozirala vse. Nekega dne pa mi je počilo in povedala vse v joku, drenju, jezi. .dobesedno sem izlila žolč in rekla sem ji da mi je vseeno če še kdaj spregovori z mano. 2 tedna kasneje me je poklicala in mi povedala, da se sploh ni zavedala kaj počne in da se bo potrudila imet drugačen odnos in res še danes po 18 letih imava dober in zdrav odnos.
Oh, jaz sem prekinila stike z očetom pred tremi leti… in ja, imam na trenutke slabo vest, ker sem bila vzgojena v duhu “spoštuj očeta in mater”. Dovolj sem imela čustvene zlorabe, ki sem jo doživljala od malega. Imam motnje prehranjevanja, ker mi je cela najstniška leta zbijal žlico iz roke in mi govoril, da sem predebela. Imam anksiozne napade pred zmenki, ker nikoli ne bom za nikogar dovolj dobra, edina moja vrednost je v kuhanju in seksu. Za sabo imam par poizkusov samomomora in zgodovino samopoškodb. Moja samozavest je dolgo časa bila na nuli in bila sem navaden predpražnik, po katerem je lahko hodil kdorkoli. Zaradi ponavljanja vzorcev sem pristala v zvezi z nekim psihopatom, ki je čustveno nasilje stopnjeval še v fizičnega in sem srečna, da sem živa odšla stran.
Stara sem 31 let in se še vedno borim s posledicami njegove “vzgoje”, hodim na tedenske terapije. Zaradi posledic travm iz otroštva imam težave z dolgotrajnim spominom, ker so moji možgani kot preživetveno taktiko izbrali pozabljanje. Prav tako se mi zdi, da nisem sposobna doživeti normalne zaljubljenosti in ljubezni.
Zdaj pa oče na stara leta pričakuje, da ga bom pomagala živeti. Ni šans. Dokler nisem šla od doma, je on imel mojo bančno kartico ini zaplenil vse štipendije in prihodke od poletnega dela.
Ne, ljudje, ki niso tega doživeli, ne bodo nikoli razumeli. Naj jih kar stresa, naj se jim gnusi takšen odnos otrok do staršev.
Spoštovanje ni samoumevno, samo zato, ker si deliš DNK. Spoštovanje si je treba zaslužiti.
Moja mati je bila hud agresivni alkoholik z mejno osebnostno motnjo, tudi jaz sem z njo prekinila stike, ko sem dopolnila 21 let, zdaj 13 let kasneje je mati umrla zaradi ciroze jeter in mi ni zal, da sem z njo prekinila stike. Od 21 leta naprej sem zivela mirno zivljenje. Ce cutis, da je boljse da z njo prekines stike jih daj. Zivljenje je samo eno in imeti ob sebi osebo, katera ti zavestno unicuje zivljenje … Brezveze. Moja se do smrti ni spremenila. Tvoja… Velika verjetnost je, da se tudi ne bo.