Ali je za otroka prehudo, če mu Miklavž prinese palico namesto darila?
Kaj to pomeni, da ‘ni priden’? Ja, otroci kdaj nagajajo, se upirajo, trmarijo, ampak starši so tisti, ki morajo njihove vedenjske vzorce skušati spremeniti. Temu se reče vzgoja. Tudi če mu Miklavž prinese palico, zaradi tega ne bo nič bolj priden, zato je to čisto brezveze. S tem ne dosežeš nič.
Treba je določiti jasna pravila. Otroci, tudi zelo majhni, razumejo že zelo veliko. Kakšni so ukrepi, če ne uboga, če nagaja ipd. Kaj takšnega dela tvoj otrok in kako reagiraš v takih primerih?
Kaj pomeni, da ni priden? Otrok se zgleduje po starših in zna to, kar ga starši naučijo. Kdo zdaj ni priden?
Šiba ali palica, kot opozorilo, ki je priložena darilu..to ja. Sem tudi jaz dobil enkrat, pa se zato nisem nič sekiral.
Da bi bila pa samo palica….uf to si pa ne predstavljam. Sem ušpičil marsikaj, ampak vseeno nisem bil težaven otrok in sem tudi pomagal.
Mogoče bi edino, če bi bil otrok res razvajen in neubogljiv, naredil tako, da bi na mizo dal palico, darilo pa skril pod mizo. Tako da bi bilo malce šoka.
Tudi pri vrednostih daril probam delati čim manj razlik. Tudi če bi bil en otrok bolj priden kot drugi ne bi dobil veliko več.
Dobro – ti bo treba “narisati”, da boš razumel očitno:
izraba dobrih mož za vzgoji – TO NI VZGOJA!
če hipotetično jaz kot otrok predvčerajšnjim nisem naredila naloge za šolo kot je moja zadložitev, ni nič vzgojnega v tem, da jaz čez 5 dni dobim šibo za miklavža. Sploh ne bom vedela za kaj je, pa še tista šiba me nič ne uči moje odgovornosti v zvezi z nalogo. Torej mojo napako se z vzgojno posledico rešuje takrat, ko jo naredim, da se uči posledic in odgovornosti ne pa da se čaka na miklavža, da mi reče, da nisem pridna in pojma nimam kaj je bilo narobe, poleg tega se cilja tudi na to,da se uniči mi veselje in pričakovanje – in s tem se naredi hude reze v otroško srce. To se ne dela. tak starš si sam zasluži šibo v prvi vrsti! Izjemno grdo mi je pa še posebej, ko starši ciljajo na to,da bodo otroka prizadeli pod pretvezo vzgoje in v tem vidijo svoj vzgojni uspeh. Grozljivka. Smilijo se mi taki otroci v dno srca in duše.
Pri nas prinese oboje…darilo za pridnost…šibo pa v opomin…nikoli slabe volje, zamere, žalosti zaradi tega, ker se zavedata da pa…pa včasih pa res nista najbolj pridna otroka na svetu.
Sicer pa…življenje je sestavljen mozaik… iz prijetnih in manj prijetnih stvari…
[/quote]
ampak ne prijetne se rešuje takrat ko nastanejo, ne pa da se prijetne praznične dogodke kvari z njimi.
kaj tebi tudi šef recimo,da narediš kdaj kaj narobe, kakšno napako in ti poleg božičnice, še nekaj odtrga stran toliko za opozorilo, da med letom nisi bila vedno 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, ker življenje je sestavljeno in prijetnih in tudi manj prijetnih stvari… ne ti ne – takrat, ko je pereča zadeva se rešuje, takrat prevzameš tudi odgovornost če je tvoja, in potem zadeva zaključena. Nihče potem ne vlači tega v decembrsko praznovanje, tako ti za opomin in ti greni praznovanje. ne vem kakšno veselje najdete starši v tem res ne, ampak eni žal očitno ga.
Tvoja otroka nista razočarana še – ker drugega ne poznata, ko bosta spoznala,da bi lahko bilo praznovanje tudi brez tega grenenja, si znata ustvariti drugačno sliko.
Najbolje, da jih zavijete v vato, ko bodo malo večji pa jim stojite za ritjo in pazite, da se mulcu ne bo kaj zgodilo, vedno smo ob darilih dobili tudi palico kot opozorilo, darilo je bilo za pridnost, palica pa opozorilo, da bomo še naprej pridni, če ne ….., seveda permisivna vzgoja tega ne predvideva oziroma strogo obsoja kot nasilje, zato imamo danes toliko delikventov med še otroci, 14 letne kurbice in pijanci so odraz take vzgoje.
mater ste eni- ko ne razumete koncepta vzgoje in reševanja težav, pol pa kar vse zvalite nas neko razvajenost, no mislim, če je tebi dajanje otroku palice za miklavža point vzgoje in da je to merilo,da tvoj otrok ni razvajen, potem imaš hude težave. In prav taki delikventi v vseh oblikah so posledica vzgoje takih staršev, ki za vzgajanje otrok potrebujejo imaginarne decembrske dobre može. Resna vzgoja traja celo leto in je odgovornost staršev, ne pa pravljičnih likov v decembru.
Kot sem napisala primer zgoraj – tebi tudi ne da šef opozorila pred odpovedjo, samo tako v opozorilo,da boš naslednje leto dobro delal. težave in napake se rešujejo sproti in se naslavljajo s primernim odgovornim ravnanjem takrat, ne pa z nekimi palicami (ali listki z grožnjo z odpovedmi), ki nikogar ne učijo vzročno posledičnega odgovornega ravnanja. Enim vam to ni jasno.
mater ste eni- ko ne razumete koncepta vzgoje in reševanja težav, pol pa kar vse zvalite nas neko razvajenost, no mislim, če je tebi dajanje otroku palice za miklavža point vzgoje in da je to merilo,da tvoj otrok ni razvajen, potem imaš hude težave. In prav taki delikventi v vseh oblikah so posledica vzgoje takih staršev, ki za vzgajanje otrok potrebujejo imaginarne decembrske dobre može. Resna vzgoja traja celo leto in je odgovornost staršev, ne pa pravljičnih likov v decembru.
Kot sem napisala primer zgoraj – tebi tudi ne da šef opozorila pred odpovedjo, samo tako v opozorilo,da boš naslednje leto dobro delal. težave in napake se rešujejo sproti in se naslavljajo s primernim odgovornim ravnanjem takrat, ne pa z nekimi palicami (ali listki z grožnjo z odpovedmi), ki nikogar ne učijo vzročno posledičnega odgovornega ravnanja. Enim vam to ni jasno.
[/quote]
Itak je po moje provokacija…
mater ste eni- ko ne razumete koncepta vzgoje in reševanja težav, pol pa kar vse zvalite nas neko razvajenost, no mislim, če je tebi dajanje otroku palice za miklavža point vzgoje in da je to merilo,da tvoj otrok ni razvajen, potem imaš hude težave. In prav taki delikventi v vseh oblikah so posledica vzgoje takih staršev, ki za vzgajanje otrok potrebujejo imaginarne decembrske dobre može. Resna vzgoja traja celo leto in je odgovornost staršev, ne pa pravljičnih likov v decembru.
Kot sem napisala primer zgoraj – tebi tudi ne da šef opozorila pred odpovedjo, samo tako v opozorilo,da boš naslednje leto dobro delal. težave in napake se rešujejo sproti in se naslavljajo s primernim odgovornim ravnanjem takrat, ne pa z nekimi palicami (ali listki z grožnjo z odpovedmi), ki nikogar ne učijo vzročno posledičnega odgovornega ravnanja. Enim vam to ni jasno.
[/quote]
Jst sm odrasla oseba in šefu ni treba nekih opozoril kot jih opisuješ, kot odrasla oseba vem kaj sledi, če ni vse tako kot šef hoče in to vedenje izhaja še iz časov otroka, če ne bo tako kot naj bi bilo prav je bila včasih v igri kazen in preko kazni si vedel kaj lahko in kaj ne seveda ob prejšnjem dopovedovanju staršev, kaj je prav.
Če je tema provokacija, potem svaka čast.
Ja, jaz pa sem očitno edina za to, da otrok, če ni bil priden (starš sicer tega ni argumentiral), tudi ne dobi darila. Pika konec.
Šibe ravno ne, ampak enostavno NI DARIL. Ker nisi bil priden. Lahko mu pustiš pismo, da letos ne dobi darila, ker ni bil dovolj priden in da morda ga pa dobi drugo leto.
Pa naj se otrok zamisli nad sabo, mogoče ga bo pa to predramilo in mu dalo mislit, da bo premišljeval kaj je naredil narobe.
Eni res vzgajate zajce v vati očitno. Če otroku kmalu ne pokažeš, kaj je prav in kaj ni, bo zrastel kot raste divji vrt brez obdelave,.. Žal, starši morate biti kdaj tudi malo bolj trdosrčni in se zavedat, da VI vzgajate otroke, vse prevečkrat je pa tako, da otrok prevzgaja vas in vam zraste čez glavo.
Do svojega otroka se obnašamo tako, kot bi radi, da so se do nas obnašali ko smo bili sami otroci.
V vsakem odraslem še vedno živi otrok, zapostavljen, prezrt, zapuščen ali ljubljen.
Sedaj bodo napadi, travmiraš otroka in to mu bo pustilo posledice kasneje, ko bo odrasel.
[/quote]
Ga ni otroka, ki bi bil samo poreden. Vsak je kdaj priden, kdaj poreden in tak otrok je normalen. Torej vajina odločitev je, da je treba kaznovati, če in kadar je poreden, nikakor pa nagraditi, če in kadar je priden. Me zanima vajin odziv v službi, če bi vama šef odrekel dopust, ker se je odločil, da nista bili dovolj delavni, pa čeprav bi vsi vedeli, da to ni res. Pa ne zdaj začet z zakoni in kaj po zakonu pripada…. blablabla. Govorim tako, če bi imel moč odločati o tem. In ja, pusti posledice. Zgoraj imaš nekaj ljudi, ki to potrjujejo iz lastne izkušnje. Otrok se ne bo nič zamislil nad sabo. Le tesnobo bo občutil ob misli, da je pa tako grozna oseba, da si v celem letu ni zaslužil niti za eno malenkost. To ni nobeno vzgajanje, ampak zgolj izživljanje nad otrokom in strahopetnost staršev, ker bodo itak krivdo za otrokovo razočaranje lahko obesili tam enemu stricu Miklavžu. Če otroka prej in potem ne znate vzgojiti, ga tudi z odrekanjem darila in prelaganjem krivde na Miklavža ne boste.
Ampak psihopati so rojeni, torej so že kot otroci odklonilni. Kar pomeni, da so kot otroci nevzgojeni. Da pa pridejo do strokovnjakov pa traja, saj ne smemo nikomur kar tako površno brez diagnostike postaviti neko diagnozo. Ker pa to traja, pa so ta čas zadolženi starši za vzgojo in ravnanje s posledicami.
Na žalsot je resnica tudi ta, ki je marsiaktera mamica kot je Zia noče uvideti, da so luštni otroci tudi psihopati in potrebujejo posebno pomoč. Potem pa mamice naredijo vse, da tak otrok ne bi dobil diagnoze in ga nočejo predati v zdravljenje. Recimo Nataša Šram Gundulič je javno na TV razlagala, kako so to samo bolj živahni otroci. Pa tudi mamice kot Zia so pogosto prepričane, da so otroci samo malo živahni. Ker najtežje je priznati, da je otrok psihopat.
Pa tudi z ljubeznijo je potrebno postavljati meje in včasih so te ostre ter neprijetne za otroka. Otrok se mora naučiti čutiti frustracijo in kako s frustracijo predelati svojo jezo ali strah. Večina mamic kot Zia pa hoče otroka obvarovati pred vsako frustracijo, strahom ali jezo na način, da umakne kamenček s poti.
Bolj kot opazujem vzgojo okrog sebe, bolj sem prepričana, da je neubogljiv otrok zaradi staršev. Otroku nekaj manjka, pohvale, nežnosti, varnosti, prisotnosti staršev….karkoli takega, zato z načinom, ki ga pozna skuša pridobiti pozornost kakršnakoli že je in to je ponavadi, da dela neumnosti in je neposlušen. Starš se potem dere nanj, mu daje kazni, mu odvzema stvari in je začaran krog sklenjen.
Moje mnenje
Tomu je verjeti, če bi bilo napisano 20-30 let nazaj. Ne pa danes, ko starši ne vedo več, kaj bi otroku še stlačili od spredaj in zadaj. Seveda jim manjka nežnosti … Ker so od dojenčka navajeni samo na celofan in mehke starše. V času med 2-5 letom, ko poteka učenje, kaj je prav in kaj je narobe, pa pogrne večina staršev zaradi načel permisivne in sočutne vzgoje. Potem pa otroci odrastejo in namesto, da bi se učili o zapletenih čustvih in funkcioniranju družbe, morajo nadoknaditi z učenjem kaj je prav in kaj narobe. Ker tega ne znajo, pa imajo še večje probleme, ko se pri osnovnošolski starosti prvič srečajo s frustracijami in neprijetnimi čustvi, ko na njihovo žalost starši niso vedno prisotni, da bi jih ujčkali in jim dobesedno dajali potuho.
Tistih otrok, ki so dejansko zanemarjeni s pozornostjo, je bolj malo dandanes. Dandanes so otroci vzgojno zanemarjeni.