Ali je za otroka prehudo, če mu Miklavž prinese palico namesto darila?
Ampak psihopati so rojeni, torej so že kot otroci odklonilni. Kar pomeni, da so kot otroci nevzgojeni. Da pa pridejo do strokovnjakov pa traja, saj ne smemo nikomur kar tako površno brez diagnostike postaviti neko diagnozo. Ker pa to traja, pa so ta čas zadolženi starši za vzgojo in ravnanje s posledicami.
Na žalsot je resnica tudi ta, ki je marsiaktera mamica kot je Zia noče uvideti, da so luštni otroci tudi psihopati in potrebujejo posebno pomoč. Potem pa mamice naredijo vse, da tak otrok ne bi dobil diagnoze in ga nočejo predati v zdravljenje. Recimo Nataša Šram Gundulič je javno na TV razlagala, kako so to samo bolj živahni otroci. Pa tudi mamice kot Zia so pogosto prepričane, da so otroci samo malo živahni. Ker najtežje je priznati, da je otrok psihopat.
Pa tudi z ljubeznijo je potrebno postavljati meje in včasih so te ostre ter neprijetne za otroka. Otrok se mora naučiti čutiti frustracijo in kako s frustracijo predelati svojo jezo ali strah. Večina mamic kot Zia pa hoče otroka obvarovati pred vsako frustracijo, strahom ali jezo na način, da umakne kamenček s poti.
[/quote]
Noben otrok se ne rodi vzgojen. Niti en. Ja, vsak ima svoj karakter in nekateri otroci so živahnejši zato vzgoja ni mačji kašelj. Ampak to je treba reševati s pravilnim pristopom, vzgojo in ne enkrat letno z odrekanjem daril. Ne gre to tako.
V angleškem časniku zanimiv naslov celostranskega članka: Ker smo v prejšnjem stoletju kopirali Švedsko permisivno vzgojo smo vzgojili generacijo pošasti, ki sedaj vzgaja svoje otroke v še večje pošasti.
Za permisivno vzgojo je značilna podrejena vloga staršev do otrok. Zato je že navzven vidno, da je otrok tisti, ki postavlja pogoje, zahteve in želje, medtem ko starši bolj ali manj te zahteve zgolj izpolnjujejo. Otrokom, ki so deležni permisivne vzgoje, je vse dovoljeno, mej ne poznajo, če naredijo kaj narobe, se s posledicami njihovih napak soočijo starši, saj so otroci premajhni, preslabotni, prenežni…
Pri takšnem načinu vzgoje starši prevzamejo odgovornost tudi za otrokove napake, otrok pa se ne nauči povezave med svojo odločitvijo in posledicami te odločitve. Na tak način je otroku odvzeta možnost, da bi postajal vedno bolj samostojen in odgovoren, zato kmalu naleti na omejitve in težave, ki jim ni dorasel, zunaj družine. Slabost takšnega načina vzgoje je tudi v tem, da se otrok ne počuti varnega, saj živi v stalni negotovosti; enkrat gre spat ob sedmih z umitimi zobki in oblečen v pižamo, drugič ob polnoči omahne v posteljo kar oblečen in neumit.
Ampak v svojem krogu poznam le en primer tipične permisivne vzgoje in mogoče 2, ki sta blizu temu. Vsi ostali se trudijo zdravo vzgajati, z mejami. Seveda so tudi razlike, ker nekteri starši imajo več financ in lahko otroku privoščijo več, nekateri manj. In potem se tiste prve takoj označi, da otrok vse dobi, da se ga vzgaja permisivno, kar je lahko daleč od resnice. Tiste s tipično permisivno vzgojo opaziš že zelo zgodaj, saj imajo težave tako v vrtcu kot v šoli, ker jim je težko priznati avtoriteto učiteljici/vzgojiteljici….
Zato trdim, da je veliko več nevoščljivosti, do tistih, ki si lahko privoščijo več kot dejanske permisivne vzgoje.
ampak ne prijetne se rešuje takrat ko nastanejo, ne pa da se prijetne praznične dogodke kvari z njimi.
kaj tebi tudi šef recimo,da narediš kdaj kaj narobe, kakšno napako in ti poleg božičnice, še nekaj odtrga stran toliko za opozorilo, da med letom nisi bila vedno 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, ker življenje je sestavljeno in prijetnih in tudi manj prijetnih stvari… ne ti ne – takrat, ko je pereča zadeva se rešuje, takrat prevzameš tudi odgovornost če je tvoja, in potem zadeva zaključena. Nihče potem ne vlači tega v decembrsko praznovanje, tako ti za opomin in ti greni praznovanje. ne vem kakšno veselje najdete starši v tem res ne, ampak eni žal očitno ga.
Tvoja otroka nista razočarana še – ker drugega ne poznata, ko bosta spoznala,da bi lahko bilo praznovanje tudi brez tega grenenja, si znata ustvariti drugačno sliko.
[/quote]
Verjemi da mi šef, vedno ko nekaj naredim(o) dobro, reče da bi lahko bilo bolje.
In mislim da je treba dati otrokom, realen pogled na svet, življenje…niso samo darila,ujčkanje, ampak…pride realno življenje, pride šef, ki vedno, vedno znova ponavlja da se dobro lahko naredi še bolje. in na to je treba pripraviti otroke, da se bodo znali sprejeti predelati tudi tisto manj prijetno.
Tudi moji starši so zraven darila dali vsakemu še eno šibo in…nobeden od nas treh ni zaradi tega doživljal travm, neugodja ampak…smo to sprejeli…kot znamo sedaj življenju sprejemati in predelati vse negativne prigode ki jih prinaša življenje.
Noben otrok se ne rodi vzgojen. Niti en. Ja, vsak ima svoj karakter in nekateri otroci so živahnejši zato vzgoja ni mačji kašelj. Ampak to je treba reševati s pravilnim pristopom, vzgojo in ne enkrat letno z odrekanjem daril. Ne gre to tako.
[/quote]
Jaz daril in Miklavža ne omenjam, niti na splošno niti kot sredstvo za vzgojo. Zato je vaša replika neumestna.
Ampak psihopati so rojeni, torej so že kot otroci odklonilni. Kar pomeni, da so kot otroci nevzgojeni. Da pa pridejo do strokovnjakov pa traja, saj ne smemo nikomur kar tako površno brez diagnostike postaviti neko diagnozo. Ker pa to traja, pa so ta čas zadolženi starši za vzgojo in ravnanje s posledicami.
Na žalsot je resnica tudi ta, ki je marsiaktera mamica kot je Zia noče uvideti, da so luštni otroci tudi psihopati in potrebujejo posebno pomoč. Potem pa mamice naredijo vse, da tak otrok ne bi dobil diagnoze in ga nočejo predati v zdravljenje. Recimo Nataša Šram Gundulič je javno na TV razlagala, kako so to samo bolj živahni otroci. Pa tudi mamice kot Zia so pogosto prepričane, da so otroci samo malo živahni. Ker najtežje je priznati, da je otrok psihopat.
Pa tudi z ljubeznijo je potrebno postavljati meje in včasih so te ostre ter neprijetne za otroka. Otrok se mora naučiti čutiti frustracijo in kako s frustracijo predelati svojo jezo ali strah. Večina mamic kot Zia pa hoče otroka obvarovati pred vsako frustracijo, strahom ali jezo na način, da umakne kamenček s poti.
[/quote]
Saj ni čudno, da je toliko zavoženih ob taki vzgoji, saj ne ločite osnovnih pojmov. Če otroku postaviš meje in pustiš, da se spopade z negativnimi občutki, to ni omejevanje ljubezni, ampak vzgoja. Ljubezni ni treba in se je tudi ne sme omejevati, omejiti je treba razvajanje in zavijanje v vato. Zavijanje v vato, razvajanje in dovoliti otroku, da manipulira s starši in ljubezen pa niso ista stvar. Ampak nekateti ne ločite med tem dvojim, zato otroku v paničnem strahu pred razvajenostjo namenoma premalokrat pokažete, kako radi ga imate. In tako pridete tudi s takimi bolanimi idejami na plano, kakor tale letos ne bo darila za Miklavža, ker si bil lump. A kar samo lump je bil celo leto? A rojstni dan bo lahko praznoval? Bo dobil darilo? Saj je bil vendar lump, kanje? Za vzgojo imate celo leto čas, ne pa da se na vzgojne ukrepe spomnite na take dneve. Lahko vas je sram.
Verjemi da mi šef, vedno ko nekaj naredim(o) dobro, reče da bi lahko bilo bolje.
In mislim da je treba dati otrokom, realen pogled na svet, življenje…niso samo darila,ujčkanje, ampak…pride realno življenje, pride šef, ki vedno, vedno znova ponavlja da se dobro lahko naredi še bolje. in na to je treba pripraviti otroke, da se bodo znali sprejeti predelati tudi tisto manj prijetno.
Tudi moji starši so zraven darila dali vsakemu še eno šibo in…nobeden od nas treh ni zaradi tega doživljal travm, neugodja ampak…smo to sprejeli…kot znamo sedaj življenju sprejemati in predelati vse negativne prigode ki jih prinaša življenje.
[/quote]
Pa beri no za božjo voljo. Ona ne bi dala palice zraven darila ampak namesto darila. Se ti ne zdi to malo drugače?
Saj ni čudno, da je toliko zavoženih ob taki vzgoji, saj ne ločite osnovnih pojmov. Če otroku postaviš meje in pustiš, da se spopade z negativnimi občutki, to ni omejevanje ljubezni, ampak vzgoja. Ljubezni ni treba in se je tudi ne sme omejevati, omejiti je treba razvajanje in zavijanje v vato. Zavijanje v vato, razvajanje in dovoliti otroku, da manipulira s starši in ljubezen pa niso ista stvar. Ampak nekateti ne ločite med tem dvojim, zato otroku v paničnem strahu pred razvajenostjo namenoma premalokrat pokažete, kako radi ga imate. In tako pridete tudi s takimi bolanimi idejami na plano, kakor tale letos ne bo darila za Miklavža, ker si bil lump. A kar samo lump je bil celo leto? A rojstni dan bo lahko praznoval? Bo dobil darilo? Saj je bil vendar lump, kanje? Za vzgojo imate celo leto čas, ne pa da se na vzgojne ukrepe spomnite na take dneve. Lahko vas je sram.
[/quote]
Kje si pa ti tole našlo v mojem postu? Omejevanje ljubezni? Nepismenost? Nikjer v mojem postu ni napisano, da se mora ljubezen omejevati. Površno bereš. Tako da je vse ostalo čisti mimostrel. Če mi želiš replicirati, potem dobro preberi, kar pišem. Potem pa repliciraj na napisano in ne na nekaj, kar se tebi zdi. Še enkrat kot že omenjeno v drugem postu, jaz ne komentiram Miklavža in šibe, torej drugi mimostrel.
Če želiš neko dobro debato, bo potrebno bolje brati in replicirati napisano. Se sploh ne čudim, da je v Sloveniji toliko ločitev, če pa ljudje niti ne razumete, kaj vam sogovornik pravi ali razlaga.
Kje si pa ti tole našlo v mojem postu? Omejevanje ljubezni? Nepismenost? Nikjer v mojem postu ni napisano, da se mora ljubezen omejevati. Površno bereš. Tako da je vse ostalo čisti mimostrel. Če mi želiš replicirati, potem dobro preberi, kar pišem. Potem pa repliciraj na napisano in ne na nekaj, kar se tebi zdi. Še enkrat kot že omenjeno v drugem postu, jaz ne komentiram Miklavža in šibe, torej drugi mimostrel.
Če želiš neko dobro debato, bo potrebno bolje brati in replicirati napisano. Se sploh ne čudim, da je v Sloveniji toliko ločitev, če pa ljudje niti ne razumete, kaj vam sogovornik pravi ali razlaga.
[/quote]
Citiram tvoje besede:
…. Tudi z ljubeznijo je treba postavljati meje…..
Jaz sem to razumela tako, da je treba tudi z razdajanjem ljubezni šparati. Ni tako malo staršev, ki so takega mnenja, tudi pred kratkim je bila tu ena tema, kjer je nekdo komentiral v tem smislu, da če otrokom kažeš preveč ljubezni, dosežeš negativen učinek. Če pa so bile tvoje besede mišljene drugače, se opravičujem.
Evo, nekako iz prve roke. Mi sicer nismo imeli za Miklavža daril ali palic, mi je pa Dedek Mraz enkrat prinesel palico in pismo z obrazložitvijo zakaj je palica. Na koncu pisma pa je pisalo, da je na balkonu tudi darilo zame, kljub vsemu naj mi bo, ker verjame, da bom naslednje leto boljša. Moram priznati, da sem ga tisto celo jesen res “srala” v šoli in doma, pa toliko sem že bila stara, da sem vedela, da ni dedlka Mraza, ampak vseeno… ko sem zagledala tisto šibo s pripetim pismom gor, na smrt mi je bilo žal, da nisem bila “pridna”, sram me je bilo tako zelo, da bi se v zemljo vdrla, potem me je pa mama le pripravila do tega, da sem še pismo prebrala in našla darilo. Ne vem kaj naj rečem, travm zaradi tega nimam, izučilo me je in sem se trudila in tudi sem se poboljšala, svojim otrokom pa česa takega nisem bila zmožna narediti.
In sedaj ti bodo samooklicanje pedopsihiatrinje razložile, da se ti tista palica s pismom iz otroštva še danes pozna.
[/quote]
Joj no, nekaj se očitno pozna tebi, da si tako sitna s tem zagovarjanjem krutosti. Pa ker nisem pedopsihiatrinja ne vem, ali se ti je v otroštvu kaj zgodilo, ali ti manjka po domače povedano en dober, debel in trd kur*** med noge vsake toliko. Ti se izživljaj nad svojimi otroki kolikor hočeš, naj bo Miklavž kriv za njihovo bedo, če si jih sama ne upaš kaznovati, daj jim vedeti, da so tak poden, da si v celem letu niso zaslužili za eno čokolado, milne mehurčke in Črnega Petra. Ostali, normalni, bomo vzgojne ukrepe izvajali ob drugih, vsakodnevnih priložnostih in ne bomo otrokom kvarili veselja, ki ga čakajo in doživijo 1xna leto.
Citiram tvoje besede:
…. Tudi z ljubeznijo je treba postavljati meje…..
Jaz sem to razumela tako, da je treba tudi z razdajanjem ljubezni šparati. Ni tako malo staršev, ki so takega mnenja, tudi pred kratkim je bila tu ena tema, kjer je nekdo komentiral v tem smislu, da če otrokom kažeš preveč ljubezni, dosežeš negativen učinek. Če pa so bile tvoje besede mišljene drugače, se opravičujem.
[/quote]
Potem pa očitno ne razumete slovenskega jezika. Omejevati ljubezen ali omejevanje v ljubezni ni isto kot “Tudi z ljubeznijo je potrebno postavljati meje”. Posebej za tiste, ki ne razumete slovenskega jezika ali pa imate hud manjko na področju kognitivnih sposobnosti: Tudi če vzgajate z ljubeznijo in ljubečo vzgojo, je ob izkazovanju ljubezenskih znakov nujno za otroka, da se mu postavljajo meje pri obnašanju. Nikakor pa to ne pomeni, da se postavljajo meje v ljubezni ali izkazovanju ljubezni. Slovenščina vam hudo šepa, razumevanje tudi, funkcionalna pismenost pa je izražena na ravni 2.-3. -šolčka. Če ste preveč okupirani z drugimi stvarmi, ki vam kradejo potrebno pozornost in koncentracijo za razumevanje enostavnih povedi, potem bi bilo morda bolje, da se v resne debate ne spuščate. Ali pa si vzamete čas in dobro, tudi večkrat, preberete besedilo, na katerega replicirate.
Potem pa očitno ne razumete slovenskega jezika. Omejevati ljubezen ali omejevanje v ljubezni ni isto kot “Tudi z ljubeznijo je potrebno postavljati meje”. Posebej za tiste, ki ne razumete slovenskega jezika ali pa imate hud manjko na področju kognitivnih sposobnosti: Tudi če vzgajate z ljubeznijo in ljubečo vzgojo, je ob izkazovanju ljubezenskih znakov nujno za otroka, da se mu postavljajo meje pri obnašanju. Nikakor pa to ne pomeni, da se postavljajo meje v ljubezni ali izkazovanju ljubezni. Slovenščina vam hudo šepa, razumevanje tudi, funkcionalna pismenost pa je izražena na ravni 2.-3. -šolčka. Če ste preveč okupirani z drugimi stvarmi, ki vam kradejo potrebno pozornost in koncentracijo za razumevanje enostavnih povedi, potem bi bilo morda bolje, da se v resne debate ne spuščate. Ali pa si vzamete čas in dobro, tudi večkrat, preberete besedilo, na katerega replicirate.
[/quote]
Kot prvo, sem se opravičila. Kot drugo, bi tudi tebi prišla prav kakšna lekcija iz slovenščine. Klobasa, ki si jo zgoraj nakracala, jasno kaže na to.
Miklavž ni imaginarno bitje kot cocacolin božiček. Gre za škofa, ki je deloval konec 3. in v začetku 4. stoletja. Otrokom iz revnih družin je čez zimo na okenske police nastavljal tropsko sadje, jabolka, orehe, tudi manjši denar. Revnim deklicam je nastavljal denar za doto. Na svoj način je pomagal revnim otrokom preživeti mrzlo polovico leta. Kasneje so to delo prevzeli drugi, pogost bogatejši predstavniki cerkve ali plemstva. Tudi starši, kar se je ohranilo do danes.
Dandanes njegov god praznujemo 6. decembra. Ohranja se običaj, da starši otrokom nastavijo darilo “od Miklavža” in na ta način praznujejo tradicijo staro nekaj stoletij.
Miklavž ni imaginarno bitje kot cocacolin božiček. Gre za škofa, ki je deloval konec 3. in v začetku 4. stoletja. Otrokom iz revnih družin je čez zimo na okenske police nastavljal tropsko sadje, jabolka, orehe, tudi manjši denar. Revnim deklicam je nastavljal denar za doto. Na svoj način je pomagal revnim otrokom preživeti mrzlo polovico leta. Kasneje so to delo prevzeli drugi, pogost bogatejši predstavniki cerkve ali plemstva. Tudi starši, kar se je ohranilo do danes.
Dandanes njegov god praznujemo 6. decembra. Ohranja se običaj, da starši otrokom nastavijo darilo “od Miklavža” in na ta način praznujejo tradicijo staro nekaj stoletij.
[/quote]
Se absolutno strinjam, to o Miklavžu. Samo za informacijo pa ti povem, da si coca cola ni izmislila Božička. Ta je obstajal prej, coca cola ga je “posvojila” za reklamo in to se je tako prijelo, da se ga povezuje z njo. Pa še to, Božiček v bistvu JE Miklavž. Saint Nicolas – Santa Claus.
Trije moji najstniki pač ne morejo v meni vzbuditi takšnih zamer in jeze, da bi jim pokvarila praznike in sebi tudi. Vsak od njih je tudi dobil kdaj kakšno čez rit, ampak stvari rešujemo sproti, ni zamer, se pobotamo in probleme rešujemo in odnose krepimo med seboj in z ostalo žlahto.. eni imate v vzorcih od doma vgrajen čip, da pokvarite vse lepe dogodke, praznike in praznovanja, ker ste tako navajeni od doma. Ampak vi ste odrasli in pravzaprav dolžni otrokom, da se vsaj potrudite te zacementirane negativne vzorce preseči.. brez muje se še čevelj ne obuje, veste vi, skrni in idgovorni starši.
Se absolutno strinjam, to o Miklavžu. Samo za informacijo pa ti povem, da si coca cola ni izmislila Božička. Ta je obstajal prej, coca cola ga je “posvojila” za reklamo in to se je tako prijelo, da se ga povezuje z njo. Pa še to, Božiček v bistvu JE Miklavž. Saint Nicolas – Santa Claus.
[/quote]
“Sposojanje” je eno, v smislu ideje. Kot osebnost in ikona pa je bil umetno ustvarjen. Kasneje pa se je seveda zaradi neumnosti ljudi vse skupaj malo “prelilo” med seboj. Saj menda veste, zakaj je božiček preživel tudi komuniste? Ker je bel in rdeč hkrati 🙂
Pri ameriškem sposojanju je treba biti pazljiv namreč. Zelo radi se grejo Ameri neke “tradicije”, ki naj bi izhajale iz Evrope. Pri tem pa pomešajo vse skupaj in na koncu dodajo še en kup lastnega balasta in to vam/nam zapakirajo kot tradicijo.
Bom razložila na primeru. Trenutno če boste kaj obiskali Avstrijo in Nemčijo ter dobro pogledali po “štantih” na predbožičnih sejmih, boste pri okraskih za novoletno jelko videli okraske v obliki kumaric. To namreč Ameri kupujejo kot obsedeni. Zakaj? Zaradi nekega verovanja v tradicijo, ki to sploh ni. Namreč Ameri so prepričani, da tradicija obešanja kumarice izvira iz nemške tradicije priseljencev. Zadeva gre nekako tako: na predbožični večer kot zadnji okrasek nekdo od domačih obesi kumarico na jelko. Potem pa kdor prvi najde ta obesek na jelki, dobi poleg običajnih (svojih) daril tudi posebno dodatno darilo.
Zadeva prvič ni nemška. Drugič poteka čisto drugače. Ampak preden predstavim originalno tradicijo kumaric, naj opozorim na češnjo te ami-europa komedije. Mladi Nemci v zadnjih letih so vedno bolj navdušeni nad ameriško kulturo. Imajo maincoon mačke, pitbul pse, babyshoverje … in podobno tega, kar se uvaža tudi v Slovenijo. Enako je pri kumaricah, zdaj Nemci obešajo kumarice na drevo in verjamejo, da gre za ameriško kulturo praznovanja božiča. Totalna zmešnjava, sposojanje in prelitje.
Za tiste, ki bi vas tradicija s kumaricami veselila pa sledeče. Kumarice, predvsem vložene, so se nekoč in nekdaj res obešale na novoletne jelke. Kot so se obešali orehi, jabolka, kvačkani angelčki, verige iz perlic ter papirnate zvezde in ptice. Verjetno starejši med bralci poznajo te stare novoletne jelke, ko še ni bilo steklenih in plastičnih okraskov. Zadeva je povezana s slovansko kulturo. Namreč do reke Elbe so Slovani naseljevali vzhodni del Nemčije, dokler jih germanska ljudstva niso podjarmila ali zasužnjila. Kljub temu se je slovanska kultura ohranila. Tako imamo še danes Lužiške Srbe, pa območja poseljena s češkoslovaškimi skupinami, slovanskimi skupinami iz habsburške monarhije, ter posameznimi skupinami Lužiških Srbov.
En tak poseben teritorij so Erzgebirge – hribovje, kjer se je slovanska kultura zelo ohranila. Zakaj to razlagam? Ker imajo Slovani posebno “ljubezen” do vloženih kumaric, vložene zelenjave in kulinarike. Tisti bolj svetovljanski med vami veste, da na Češkem ne boste dobili solate iz kumaric s soljo, ampak sladico iz kumaric s sladkorjem. Torej češke in lužiško-srbske kulture na določenih vzhodnih območjih Nemčije so ob rojstvu boga sonca, ki se je pred pokristjanjenjem in uvedbo božiča praznoval okoli 24. decembra, na veje zimzelenih dreves (kasneje smreke) obešali kumarice. Tisti, ki je prvi videl ali prvi dosegel kumarico, je dobil kot nagrado sladico iz kumaric. Ponekod je ta tradicija še deloma ohranjena, ampak gre bolj za posamezne družine. Ameri jo pa na novo ustanavljajo in prirerajo po ameriško ,da je IN.