Ali bi delali v timu, kjer niso enakovredno zastopane vse generacije in je recimo večina zaposlenih 45+, ti pa ena redkih pod 30? Ali plača oddtehta vse podle igrice, in vsa polena pod noge, ki bi jih morebiti doživljala? Ima kater/a podobne izkušnje?

Ne.

Baje, da se moraš prilagajati timu (beri jebanju v glavo in poniževanju).

Sem 29.
Ostalih 5 je 45+.
Ampak so sami moski.
Super je.
In ne nic seksualnega ni med nami.

Kako pa ves, da bi ti metali polena pod noge?

Ko sem jaz zacela delat, sem bila vecinoma najmlajsa, vsi ostali 45+, enako moji vrstniki, nihce ni imel tezav.
Ja, nekatere so jemali kot deklice za vse, a smo se vsi ucili od teh starejsih in si pridobivali znanje in izkusnje.

Pred več kot 30 leti sem prišla kot 19 letnica v kolektiv 15 žensk, najmlajša je bila od mene starejša 12 let. Tako lepo in luštno se nisem imela nikjer kasneje. Sprejele so me, naučile vsega in svašta. Super je bilo, se mi kar milo stori, ko pomislim na vzdušje v tistih časih. Poskusi, mogoče bo v redu.

Ne bi, pa ne zaradi njih, ampak zaradi sebe (beri tebe). Ti v skupino vstopaš s predsodki vnaprej, tako da boš na vsako malenkost gledala, kot da ti nagajajo, te zafrkavajo, ti mečejo polena pod noge in s takim človekom delati…no vej…….

Bila sem pripravnica po faksu, ostali vsi nad 40, mnogo njih nad 50. Odnosi zelo ok, se sedaj se spomnim da je bilo prijazno okolje, spoštovanje med vsemi, ne glede na starost in polozaj. Oni se niso počutili ogrožene, jaz nisem bila užaljena, da zaslužim 2-3x manj, pa čeprav sem delala več, kot marsikdo. Bila sem iskreno vesela, da sem dobila službi, da se lahko učim. In res sem rada hodila v službo. Lepi spomini.

Ravno obratno, mislim, da boš v taki zasedbi dobila manj polen pod noge kot pa med mlajšimi. Tvoji sodelavci bodo verjetno že samozavestni, brez potrebe po nekem samopotrjevanju. Res je, da starost ne odraža nujno zrelosti, bi pa jo morala in neka korelacija ponavadi tudi je.
Ne pričet s predsodki, temveč s spoštovanjem in dobro se ti bo vrnilo.

Jaz imam izkušnje. Še ne 25 letna sem pršla v kolektiv 45+ in se čisto uredu prilagodila. Po moje prihodu je prišlo še več mladih v prihodnjih letih, ker so starejši šli v penzion.

Kakšnih kolen pod noge pa nikoli ni bilo….ne vem eni očitno prav privlačite probleme……

V mojem primeru bi prej rekla da so me vzeli pod okrilje, kot njihovo hči.

V moji prvi službi sem bila tudi ena od mlajših, mogoče celo najmlajša (zaposlila sem se takoj po diplomi), pa sem imela same dobre izkušnje, super sem se počutila v tistem kolektivu. Tako malo po starševsko dobrohotno so me sprejeli, seveda pa sem se tudi sama zelo potrudila, da sem bila spoštljiva, delovna, prijazna.

Enkrat je treba začet.. ne moreš čakati, da boš srednjih let, da boš pasala v kak kolektiv 🙂

In ne, nimam slabih izkušenj. Vesela sem bila dela, veselo sem se učila od sodelavcev in sodelavk, ki so zadevo obvladali in jim pomagala če sem le lahko. Iz svoje prve službe imam še vedno nekaj kontaktov sodelavk, ki so starejše od mene.

Le od kje ti ideja, da bi bile tiste 45+ kreatorke podlih igric?! Na misel o polenih si prišla ti, pri svojih 30. letih. Morebiti si ti tista, ki ima težave z vklapljanjem v neko okolje.