Je že dolgo tega, kar ne znate več?

Tebi ni pomoči. Pojdi raje v trgovino in izmed 100 različnih Milk izberi eno.

nismo pa tega znali naučiti svojih sončkov…

-ni bilo toliko kriminala in vandalizma
-veliko večja varnost
-policiste se je spoštovalo
-delovno zakonodajo se je spoštovalo
-veliko manj korupcije
.družba ni bila toliko razslojena,večioma družbe je sestavljal srednji sloj.
-ljudje so bii dosti bolj prizemljeni,ni bilo takšne narcisoidnosti in egoizma
-vsi so hodili na dopust
.hrana je bila manj raznolika,a kljub temu dobra
-težko si dobil določene dele za elektroniko in delo v obliki sam svoj mojster,da ne govorimo o cenah,danes lahko kupiš orodje za drobiž
-če si imel kak specifičen hobi si moral v tujino po opremo
-ni bilo toliko znamk oblačil
-kljub temu,da smo živeli v jugi je bilo več složnosti in nacionalizma,definitivno smo bili bolj ponosni kot Slovenci.

A vseeno je prav,da imamo svojo državo,le ne sodimo na balkan.
Svojo državo bi morali imeti že pred 100 leti,tako pa smo še vedno v začetnih fazah in se šele vzpostavlja temelje zdrave,pravne države.
Bi pa bilo več kot pametno določene modele delovanja države prekopirati iz stare juge,veliko je bilo dobrega,veliko stvari je bolje delovalo.

Ne repenči se preveč.

Pojma nimam o represalijah, mirno sem povedal kak vic, kjer so nastopalu Tito in ostali, vpartiji nisem bil nikoli, sem bil pa pionirček in mladinec, službo sem vedno imel, plača zelo solidna, ko sem delal hišo je še vedno ostalo toliko, da smo šli na dopust, miličarji me niso mlatili, ker ni bilo nobenega vzroka, česar ni bilo za dobiti pri nas smo pripeljali iz Avstrije in Italije, potoval sem lahko kamor sem hotel, v Grčijo pa nisem hodil, ker me ni nikoli zanimala!

Bila so različna obdobja tudi v bivši ex-Yu. Vsakemu povojnemu obdobju sledi obračunavanje sprtih strani in močnih emocij, ko se izvaja maščevanje in v Sloveniji je bilo na žalost tega kar veliko. Po določenem letu, ca 1955 se je umirilo in potem je bilo precej bolje. Moj pokojni oče trdnih načel in zdrave pameti je bil kot mlad fant na položaju v državnih organih, se je uprl sistemu okrog 1957, bil posledično par mesecev brez službe, pa vendar kmalu dobil drugo strokovno službo na čisto drugem področju.
Naša družina je bila politično mešana, nekaj jih je hodilo v cerkev, dva sta bila v ZK, nekaj nikjer. Pa zaradi teg ni bilo nobenih problemov. Je pa bilo nezaželjeno propagirati cerkev. V vsakem kraju je obstajala cerkev, duhovnik in verniki. Verniki so bili normalno zaposleni.
Sama sem konec 70 let brez težav kot diplomantka takoj dobila izobrazbi primerno službo, nisem bila v ZK in nisem imela nobenega posredovanja. Starejših, bolnih in manj sposobnih niso odpuščali. Če si želel delati, si dobil delo. Vse pa se je zgubljalo v sivini in povprečju, nadpovprečni posamezniki so šlepali lenobe in izkoriščevalce – sdilce rožic. Mediji so nam prali možgane v smeri čaščenja našega sistem in Tita, danes je enako cenzura elit in enako nam perejo možgane. Je pa lažje dobiti resnične informacije, če se potrudiš.
Ljudje so bili bolj solidarni med sabo. Ni bilo toliko revežev kot danes.
Tako da nič ni črno-belo.

To kar je zdaj je slabše kot socializem. Kaj ti pomaga demokracija, če je toliko ljudi brezposelnih in revnih? Res je kar je napisal Robi, hrana in sadje je vse dobesedno umetno, čokolade recimo Milka tudi. Zdaj stavijo v čokolade vse mogoče ojačevalce okusa, ki so rakotvorni in delujejo škodljivo na organizem. Včasih je bilo zelo malo mladih in ljudi srednjih let debelih, zdaj je to skoraj vsak tretji. Skratka to kar je zdaj ni vse skupaj nič in ne verjamem da bo dolgo trajalo. Da bo mira polna, nas želijo pa še islamizirati.

Tako težko je bilo v Jugi, da smo celo ameriške filme gledali po TV-ju hehehe
Res težek komunizem…če vam kdo govori o težkem komunizmu v Jugi na splošno potem mu ni za verjet. Imeli smo liberalni socializem, kjer je bilo jasno kaj je dovoljeno, kaj ni dovoljeno… Kaj pa je danes? Pralnica možganov kako lahko izbiraš, pa res verjamete da lahko izbirate ali je izbira že vnaprej servirana in omejena iz centrov moči, ki so ozadju? Mojstrsko prepričevanje marketinga o tem kako lahko svobodno izbiraš daje nekaterim izjemno dober in lažen občutek, čista fikcija.

Avtor/ica, realnega odgovora ne boš nikoli dobil/a. To pa zato ne, ker tistih ki so resnično doživljali grozote prejšnjega sistema, že zdavnaj ni več. Se pa da marsikaj zvedeti, če greš malo naokoli in se pogovarjaš s tistimi, ki so še danes zatirani.

Sistem se je zamenjal, zemlja se je razdelila, nove generacije krvnikov delajo po enakem principu, le da neprimerno bolj sofisticirano in krvoločno. Včasih si dobil metek v tilnik, danes položnico v nabiralnik.

Če potegnem vzporednice s temle, včasih je bilo povprečje pomembno, da nihče ni izstopal, da so se najnižji dvignili in da najvišji niso odleteli, danes spet gonimo neko povprečje, a občutek imam, da ne dvigujemo najnižjih, ampak sistem tlači vse čim nižje.
Možgane so nam pa takrat prali na en način, danes na drugi, pač prej s Faksom in Avo, danes pa s Persilom in Arielom za vzhodno tržišče, bistvo da so možgani oprani.

Moj oče je v družbi pri vojakih rekel, da gre Tito na vsako pasjo procesijo. Ups, pa se je že znašel v zaporu. V 50. leti je to bilo.

Lahko smo potovali, če nismo bili evidentirani kot nasprotniki režima, disidenti, torej samo, če si bil nemoteč in poslušen. Nekaj časa so ljudje bežali na zahod iz ekonomskih razlogov in so za nekaj let uvedli pravilo, da si moral pred odhodom deponirati neko vsoto v devizah. To ni bilo prav dolgo, ker so se pritoževali celo v partiji. Represalije nad nasprotniki režima, ki so se javno izpostavili so bile ponavadi hude. Poslali so te na prevzgojo – Goli otok ali v kak zapor. Isto se ti je zgodilo, če si na kakršenkoli način blatil vodstvo države. Lahko si povedal tudi resnico, a ta ni bila po godu partijskim veljakom. Službo si sicer dobil, če nisi bil v partiji, če si bil evidentiran kot disident, je pa nisi oz. si dobil kako slabo plačano delo in ljudje, ki so bili okoli tebe, so bili večinoma ovaduhi. Brez partijske izkaznice vodstvenih delovnih mest nisi videl niti od daleč. Policija je bila zaščitena do amena. Mojega prijatelja so enkrat totalno pijanega razmontirali tako, da so ga na kliničnem komaj rešili. Od policajev se ni nikomur zgodilo nič.
Trgovine so bile posebna štorija. V Trst in Celovec smo hodili predvsem po oblačila in hrano, ker je bilo to tam občutno ceneje. Za povprečno plačo si normalno preživel ampak, če si hotel kaj več se je bilo treba znajti – delo na črno, delo v tujini, mešetarjenje ali preprodaja deviz – s tem se je mastno služilo. Kdor je imel takrat golfa (ne nemškega, ampak tistega iz TAS-a), je bil car. Ostali smo se vozili v fičkih in stoenkah, ki so bile tehnološko zelo zaostale. Ker so devize pobrali podjetjem, ki so izvažala in jih porabili predvsem za plačevanje obresti dolgov, ki jih je narodna banka najemala v tujini, trgovska podjetja niso prišla do sredstev (deviz) za nabavo robe v tujini, zato si v trgovinah redko lahko kupil kavo, banane, čokolado, pralne praške, kavbojke, elektroniko ipd. Tako na prvi pogled smo v socializmu živeli v cca. 20-letnem zaostanku za ostalo Evropo.
V 80-tih se je vse skupaj malo liberaliziralo, verjetno zato, ker so v partiji zaznali precejšnje negodovanje ljudi, ampak posledica je bila najetje novih posojil, posledica tega je bilo tiskanje novega denarja, posledica tega huda inflacija, kar je vodilo v padec standarda.
Počitnice v tujini so bile za veliko večino nedosegljive. So pa zato firme gradile počitniška naselja na hrvaškem in pri nas, blizu smučišč. To in nepreganjanje dela na črno je bilo v bistvu gašenje socialnih problemov. Skratka, sistem je bil gnil, podkupljiv, če se je en partijski veljak odločil, da si bo zgradil hišo na tvoji parceli, jo je kupil, četudi je nisi prodajal in si tam zgradil hišo (to se je zgodilo v moji širši rodbini). Svoboda je bila omejena, vsako razmišljanje o neustreznosti sistema je bilo kaznovano tako ali drugače.
Osebno bi se življenju v takih razmerah raje izognil in emigriral.

Ti si naredila izvrstno reklamo za bivšo državo. Kolikšen zaostanek je šele sedaj za ostalo Evropo?

Iz tega očitno lahko potegnemo en zaključek, ki je itak že ves čas znan.

Mali ljudje so živeli bolje, mešalci dreka pa slabše. Zdaj je zadeva ravno obratna.

Lahko smo potovali, če nismo bili evidentirani kot nasprotniki režima, disidenti, torej samo, če si bil nemoteč in poslušen. Nekaj časa so ljudje bežali na zahod iz ekonomskih razlogov in so za nekaj let uvedli pravilo, da si moral pred odhodom deponirati neko vsoto v devizah. To ni bilo prav dolgo, ker so se pritoževali celo v partiji. Represalije nad nasprotniki režima, ki so se javno izpostavili so bile ponavadi hude. Poslali so te na prevzgojo – Goli otok ali v kak zapor. Isto se ti je zgodilo, če si na kakršenkoli način blatil vodstvo države. Lahko si povedal tudi resnico, a ta ni bila po godu partijskim veljakom. Službo si sicer dobil, če nisi bil v partiji, če si bil evidentiran kot disident, je pa nisi oz. si dobil kako slabo plačano delo in ljudje, ki so bili okoli tebe, so bili večinoma ovaduhi. Brez partijske izkaznice vodstvenih delovnih mest nisi videl niti od daleč. Policija je bila zaščitena do amena. Mojega prijatelja so enkrat totalno pijanega razmontirali tako, da so ga na kliničnem komaj rešili. Od policajev se ni nikomur zgodilo nič.
Trgovine so bile posebna štorija. V Trst in Celovec smo hodili predvsem po oblačila in hrano, ker je bilo to tam občutno ceneje. Za povprečno plačo si normalno preživel ampak, če si hotel kaj več se je bilo treba znajti – delo na črno, delo v tujini, mešetarjenje ali preprodaja deviz – s tem se je mastno služilo. Kdor je imel takrat golfa (ne nemškega, ampak tistega iz TAS-a), je bil car. Ostali smo se vozili v fičkih in stoenkah, ki so bile tehnološko zelo zaostale. Ker so devize pobrali podjetjem, ki so izvažala in jih porabili predvsem za plačevanje obresti dolgov, ki jih je narodna banka najemala v tujini, trgovska podjetja niso prišla do sredstev (deviz) za nabavo robe v tujini, zato si v trgovinah redko lahko kupil kavo, banane, čokolado, pralne praške, kavbojke, elektroniko ipd. Tako na prvi pogled smo v socializmu živeli v cca. 20-letnem zaostanku za ostalo Evropo.
V 80-tih se je vse skupaj malo liberaliziralo, verjetno zato, ker so v partiji zaznali precejšnje negodovanje ljudi, ampak posledica je bila najetje novih posojil, posledica tega je bilo tiskanje novega denarja, posledica tega huda inflacija, kar je vodilo v padec standarda.
Počitnice v tujini so bile za veliko večino nedosegljive. So pa zato firme gradile počitniška naselja na hrvaškem in pri nas, blizu smučišč. To in nepreganjanje dela na črno je bilo v bistvu gašenje socialnih problemov. Skratka, sistem je bil gnil, podkupljiv, če se je en partijski veljak odločil, da si bo zgradil hišo na tvoji parceli, jo je kupil, četudi je nisi prodajal in si tam zgradil hišo (to se je zgodilo v moji širši rodbini). Svoboda je bila omejena, vsako razmišljanje o neustreznosti sistema je bilo kaznovano tako ali drugače.
Osebno bi se življenju v takih razmerah raje izognil in emigriral.[/quote]Večino napisanega je bedarij, z realnim nima nič skupnega, torej gre za način, ki ga uporabljajo opranoglavi in omejeni v duhu in telesu pozneje rojeni ali večne zgube z izražanjem nevoščljivosti. Brez veze bi ti bilo pisat, da nobeni veljaki niso mogli gradit na tvojem, da primerjaj zapufanost takratne države in današnje dve miljonske, da dohodek veljakov kt praviš ni bil bistveno večji od delavskega in da tudi v tujini ni bilo avtomobilov, kot jih poznamo danes, skupaj z računalniško tehnologijo, ki je do konca skisal ubogi um ovac.

Zakaj pa misliš, da laže? Jaz imam od starih staršev foto albume. Pariz, London, Moskva, Praga, Rim. Ko je dedek umrl, je bila babica pri sestri v Ameriki dva meseca. Pa nista bila nobena partijska veljaka, babi je bila zobna asistentka, dedek komercialist. In nobeden od njiju ni bil v partiji.

Iz prve roke? Bi se izognil in emigriral? Zakaj nisi, če je bilo tako hudo oziroma zakaj zavajaš, da so tvoje izkušnje iz prve roke?

Kaj meni danes pomaga, da lahko govorim čez oblast? Ta ista oblast se požvižga name.

Se strinjam. Omejevani smo bili na polno, ampak danes ni nič drugače, še vedno smo vsi zvezani in zavezani, le na drugačen način. Ni nobene razlike.[/quote]

Brezposelnost veliko večja (takrat je praktično ni bilo), šolski sistem ni za primerjat, takrat je vsak lahko hodil v šolo, študiral, sedaj vedno bolj redki, zdravstvo je bilo brezplačno. Toliko izkoriščanja (in poniževanja) delavcev kot sedaj, ni bilo nikoli prej. Delavcem so sedaj maksimalno kršene osnovne pravice.
Ne da se primerjat, ker so sedaj drugi časi (napredek tehnologije ipd.), ampak vse zgoraj napisano drži. Torej, sedaj je veliko slabše.

Še dobro, da ta sistem ni. :))))
Mešetarjenje je bilo res bolj dostopno. Zdaj je dostopno le še za elito in ostale zagovornike sistema.

Včasih je raja čakala v vrsti na svojega fičota. Danes raja čaka v vrsti prek RK, da dobi kilo makaronov in tri litre homogeniziranega mleka.

Zdaj res živimo na istem nivoju, ker smo del Evrope. A le na nivoju Romunije in Bolgarije.

Lahko smo potovali, če nismo bili evidentirani kot nasprotniki režima, disidenti, torej samo, če si bil nemoteč in poslušen. Nekaj časa so ljudje bežali na zahod iz ekonomskih razlogov in so za nekaj let uvedli pravilo, da si moral pred odhodom deponirati neko vsoto v devizah. To ni bilo prav dolgo, ker so se pritoževali celo v partiji. Represalije nad nasprotniki režima, ki so se javno izpostavili so bile ponavadi hude. Poslali so te na prevzgojo – Goli otok ali v kak zapor. Isto se ti je zgodilo, če si na kakršenkoli način blatil vodstvo države. Lahko si povedal tudi resnico, a ta ni bila po godu partijskim veljakom. Službo si sicer dobil, če nisi bil v partiji, če si bil evidentiran kot disident, je pa nisi oz. si dobil kako slabo plačano delo in ljudje, ki so bili okoli tebe, so bili večinoma ovaduhi. Brez partijske izkaznice vodstvenih delovnih mest nisi videl niti od daleč. Policija je bila zaščitena do amena. Mojega prijatelja so enkrat totalno pijanega razmontirali tako, da so ga na kliničnem komaj rešili. Od policajev se ni nikomur zgodilo nič.
Trgovine so bile posebna štorija. V Trst in Celovec smo hodili predvsem po oblačila in hrano, ker je bilo to tam občutno ceneje. Za povprečno plačo si normalno preživel ampak, če si hotel kaj več se je bilo treba znajti – delo na črno, delo v tujini, mešetarjenje ali preprodaja deviz – s tem se je mastno služilo. Kdor je imel takrat golfa (ne nemškega, ampak tistega iz TAS-a), je bil car. Ostali smo se vozili v fičkih in stoenkah, ki so bile tehnološko zelo zaostale. Ker so devize pobrali podjetjem, ki so izvažala in jih porabili predvsem za plačevanje obresti dolgov, ki jih je narodna banka najemala v tujini, trgovska podjetja niso prišla do sredstev (deviz) za nabavo robe v tujini, zato si v trgovinah redko lahko kupil kavo, banane, čokolado, pralne praške, kavbojke, elektroniko ipd. Tako na prvi pogled smo v socializmu živeli v cca. 20-letnem zaostanku za ostalo Evropo.
V 80-tih se je vse skupaj malo liberaliziralo, verjetno zato, ker so v partiji zaznali precejšnje negodovanje ljudi, ampak posledica je bila najetje novih posojil, posledica tega je bilo tiskanje novega denarja, posledica tega huda inflacija, kar je vodilo v padec standarda.
Počitnice v tujini so bile za veliko večino nedosegljive. So pa zato firme gradile počitniška naselja na hrvaškem in pri nas, blizu smučišč. To in nepreganjanje dela na črno je bilo v bistvu gašenje socialnih problemov. Skratka, sistem je bil gnil, podkupljiv, če se je en partijski veljak odločil, da si bo zgradil hišo na tvoji parceli, jo je kupil, četudi je nisi prodajal in si tam zgradil hišo (to se je zgodilo v moji širši rodbini). Svoboda je bila omejena, vsako razmišljanje o neustreznosti sistema je bilo kaznovano tako ali drugače.
Osebno bi se življenju v takih razmerah raje izognil in emigriral.[/quote]

S tem si si pa res zaslužil-a sendvič :-)))

In mimogrede – ali današnji sistem ni podkupljiv? Pa ne samo pri nas.

Mi nismo imeli nobenih težav z oblastjo, res pa je, da se pri nas doma ni nihče vmešaval v politiko in o njej govoril, prepričeval, komentiral. In zakaj ne? Ker sta mojedva uživala v naravi, v dopsutih, s prijatelji in časa za take stvari ni bilo;

Torej:
starša sta zgradila hišo; hodili na morje, tudi na smučanje in to v Saas Fee, Švica; otroci smo imeli lepo otroštvo, varno, bili zunaj,. v gozdu, bosi, tekali naokoli, se igrali Zemljokrast, doma narejen Monopoly, karte, Nemce in Partizane, zdravnike, noreli s kolesi; v trgovinah je bilo to, kar si rabil, več domače robe kot tuje, a meni je bila npr pijača Stil definitivno boljša kot Fanta; hodili v Avstrijo, Italijo, bili v Nemčiji; nikoli nisem čutila represije, pritiska od nikogar; v šoli je bil učitelj avtoriteta, če me je klofnil, sem jih doma dobila še od staršev ….. verjamem pa, da ljudje, ki so se šli politiko, kritizirali so imeli težave; pri nas doma in v žlahti tega ni bilo …..malenkosti smo znali ceniti kot je igrača iz tujine, sladkarije iz tujine, vsi smo se doma zbrali pred TV, ko je bila kaka tuja nadaljevanka, film in uživali v teh barvah, v vsem tem, a se nato hitro vrnili v svoje (preprosto, a srečno) okolje……. to je z moje strani; a kot napisano, verjamem da so ljudje, ki so imeli težave ….. morda še to: v mojem razredu OŠ so sošolke hodile k verouku in to smo vedeli vsi, ne spomnim se, da bi zato imele težave …………..

Težavo z oblastjo so verjetno imeli tisti, ki niso znali gobca držat.

Po boljša oblačila smo hodili v Trst, Gorico, Trbiž… po radie, klaviature v Avstrijo
V tujino nismo hodili na dopust
Mama je delala v pisarni, oče v proizvodnji, da smo kupili avto in dobili željeno barvo, je bila potrebna podkupnina
Par-nepar- ni bilo bencina in niso smel z avtom na cesto
Rojena sem kako leto po1970