Ali res ni časa … za … ?
Ej, bomo enemu našmu kupli eno pravo
SNB uniformo, pol pa. …… na juriš!
Tisto slinjenje veš, NIkita, pa tkooooooo
paše, pa še paaaaaašššššeeeeeeeeee,
resda! Dej, probi no, boš vidla da res!
Jani – črn – pih, smešen bi bil kot knorčkov klovn.
Mišon – velik – pih – še bolj smešno no!
Ta nar ta bol ta prav je in bo – Brusko, bemtiš!
Delajte, kar čte, pobje, če bi Brusko še uniformo obleku, je po njem, res je po njem, ker bi ga strgale in bi od uniforme ne ostal nč’, nč’.
Ampak, Brusko bi odgovarjal le Nikiti, ker ima tudi pršutka, pa prasce, pa klobasce, ki jih zna skuhat v refošku, bela cesta, slinneeeeeeeee!!!
Jani, ti pa odgovarjaš v celi klapi, ko se tako sladko in tako lepo zasmejiš.
Da ne govorim o našem Štumpu, ki ga še zdaj sanjam, pa tisto nerealizirano poslistvo tudi še, hehhe.
Ljubi Miškolin, o tebi pa po 14. septembru kakšno lepo glede fizičnga izgleda in sposobnosti, zdaj lahko le kančku, kančku duhovne plati: razveseljuješ me, zelo in delaš me srečno in vem, da si tudi ti zadovoljen, ker le zadovoljen človek lahko tako zelo lepo napiše, opiše, oriše to, kar se okrog njega dogaja in kar doživlja. In poiskati prave besede za pravi čas in pravi kraj je pravzaprav velika – umetnost.
Toliko, fantje, zdaj se moram posvetiti predsedniku sindikata, ki takole, mimogrede, na oko izgleda kot naš Štumpi, hihihihi!
Nikita, uno o cukru ni bilo slabo mišljeno, niti najmanj, ker menim, da se midve še kar štekava glede tega cukra etc.
Čao za pol ure!