Ali res ni časa … za … ?
… za Marijo in Jančka in Miška je kar tu , ker mi mašinca štrajka in prepčasi odpira.
Mariči – Brusko mi je enkrat poslal eno slikco v uniformi. Zdej , če bi znala oz. če se ne bi bala , kdo vse bo Bruska tu prepoznal , he , he , hi , hi , bi jo javno objavila , da bi se mal smejali …. mater , je hecen …. ma , bi ga , no , vseglih … se dalo ponucat … hi , hi , hi … ej , ti sam reči , ti pošljem na mail – za slajši vikend :))))
Janči – ti si moj “korenčkov palček” !
Kaj mislim s tem , pa bo Mišek že ugotovil septembra :)))
Mišek – jaz se s tabo nočem žlahtat , ker si ne bi hotla pol obremenjevat vesti z krvoskrunstvom , če boš držal besedo in me mal polubčkal ;)))
Nikitka , se reži ku pečen zajec
Joj, Marija, kako sem polaskan. Kaku tu paše, pa še, pa še….
Zadovoljen ? Kaj pa vem, kakor kdaj, v globalu pa res. Tudi nisem tak,
da bi jamral. Saj jamranje samo druge draži. Rajši se pohvalim, pa so mi potem drugi fouš.
Če bi me pa ti vidla v uniformi …… bi bla pa res zate kriza.
Ha, ha, ha! A jest pa kar mama, bela cesta,
a! Marš u kot, lumpi, dokler ne pride ati!
Grem po kuhavnico, če se ne boste lepo obnašal,
pa ne da bi vas po riti, ne, je škoda kuhalnice,
mal bom migala pred vašmi očmi z njo, heh, heh!
Tetice, a ne Barbi, so pa une, k’ nimajo, ali pa k’
so prešle tisto magično leto, heh!
Tetice imajo brdavičko na nosu, na katerih se
cvikerji ustavjo, pa figo gor na glav, pa birtoh okol
pasu, pa kva še?
In Barbi tko nkuker ne more bit tetica, a veš! Hih,
tko, kt ti ne morš bit stric, bela cesta!
Veseljačim????????? Ma da te nam sanjala,
ljubi Jani, garam kot zamorc, bemtiš, a ti nisem
povedala, da je bil sindikalist pri meni, no, in zdaj,
ko mi je “naložil” delo, tuki še “veseljačim”, mater
te bom sanjala, ejga!
Cmočka, Janči!
Ja, pismo, jest tud pisar, bela cesta, kok
mava midva skup’nga, a?
Ja, veš Jani, pišem kot nora, zapisnike, talam
denar, se ukvarjam s tisoč in eno stvarjo,
samo z ekskalacijo trenutno ne. Upam, da
ne bodo ljudje od mene zahtevali še ……..
krompir …… in …………. cukr, pismo!
Marija, danes sem pri moji mami pregledal to prilogo Ona. Škoda, da je nimam tukaj, ker tak uvodnik, kot sem ga prebral tam, ne da misliti, da bi bil kdorkoli povprečen ali slab, med vsemi vami. Zato ne želim nikoli več slišati, da si povprečna in take neumnosti. Vsak, ki je bral tvoje poste (sorry ker to omenjam), je lahko presodil, da si s svojim pisanjem naredila preobrat na teh forumih. Ko si se pojavila, sem te samo bral… bral in občudoval tvoj pisanje, tvoj smisel za skladanje sestavkov.
In, draga Marija, ne ti zdej men, da si povprečna… NE!!! Lahko si samo zaželim, da bom tvojo zgodbo enkrat prebral tudi na tem delu sveta. Zato, draga Marija, na plan z zgodbo, da bomo tudi mi vedeli, da je bila izbira med 600 pripevki izredno težka. Vsem, ki pa imate možnost prebrati uvodnik v ONA, pa priporočam, da preberete.
Jani se je danes nekaj razpisal pa, boh pomagej, tudi to je potrebno 🙂
Jani, hvala ti za pohvale; zgodbo je prebrala
samo ena gospa, razen mene seveda. In ona
mi je svetovala, naj jo pošljem naprej. In sem
jo poslala v soboto, 14. junija, zadnji možni dan
naprej. Ni pa bila izbrana tako, da. …. hm, ja,
sem pa že naši Pandici povedala, in najbrž NIkiti
tudi, da si ne želim slišati nobenega mnenja o tej zgodbi, sploh pa ne slabega, saj veš, ljudje smo ljudje, ne slišimo radi kritiko na svoj račun, pa bila taka ali drugačna, upravičena ali ne upravičena. In ker ni nujno, da bi o tej zgodbi še govorili, karkoli pač, sem jo …… pozabila.
Jani, tebi pa kljub vsemu še enkrat topla in lepa hvala. Si pa sonček, veš, res!