Ali si današnja mularija sploh kaj želi postat?
10 let delam na dokaj specifičnem področju dela z mladimi (večinoma 16+), tako da ne govorim na pamet.
Seveda obstajajo tudi ambiciozni in zelo ambiciozni mladostniki, z jasno zastavljenimi cilji, samodisciplino, bla-bla-bla, ampak to niso ti, o katerih piše avtorica.
Pred 100 leti se je govorilo isto, ko so ljudje uvajali elektriko in radio, čez 100 let bodo govorili isto, ko bo kaj drugega novega. Vedno je tako. In vedno je tako, da to govorijo samo ovce, ki želijo iti opažene v čredi sebi enakih.
Pametni ljudje vzamejo novosti tako, da njim koristijo in gredo naprej. Ovce pa beeejajo.
Pred 100 leti se je govorilo isto, ko so ljudje uvajali elektriko in radio, čez 100 let bodo govorili isto, ko bo kaj drugega novega. Vedno je tako. In vedno je tako, da to govorijo samo ovce, ki želijo iti opažene v čredi sebi enakih.
Pametni ljudje vzamejo novosti tako, da njim koristijo in gredo naprej. Ovce pa beeejajo.
[/quote]
Dejansko se je največ stvari izumilo za časa Tesle in Einsteina. Od takrat naprej gre bolj počasi vse skupaj naprej. Ene pametne stvari niso izumili od takrat. Računalnik je recimo tudi njihova pogruntavščina.
In sploh pa vse stvari, ki so nam danes na razpolago je izumila generacija X in baby boomerji. Novi iPad generaciji sledi propad oz. nazadovanje.
Te skrbi zanje ali bi samo malo pokritizirala. Če imenuješ otroke mularija in od sestrične sina mulc, že to vse pove o tebi. Mularija so zame tisti srednješolci, ki pred Maximarketom razbijajo steklenice, se zverinsko derejo in težijo mimoidočim. Če te zanima, kaj njih zanima, jih vprašaj. Moj najstniški sin je sicer veliko na internetu, a gleda izobraževalne youtube posnetke, posnetke razlage šolske snovi, komunicira z vrstniki in ja, tudi glasbo posluša in igrice igra. Ima izoblikovane vrednote in življenjske cilje, bolj kot sem jih jaz imela pri 14 ih, ko sem samo okrog pohajala ..
Jaz se pri svojem delu srečujem z ogromno šolarji, tako iz osnovnih kot srednjih šol. In kaj opažam? Otroci z vasi so veliko lepše vzgojeni in prijetnejši od mestnih otrok.
Vaški šolarji so spoštljivi, vedoželjni, znajo se lepo obnašat. Učiteljicam niti enkrat ni treba dvigniti glasu, ker jih otroci spoštujejo brez tega. V Ljubljani pa imajo že 13-letne punčke na obrazu 3 kile pudra, obnašajo se, kot da je cel svet njihov. in ne premorejo nobene splošne razgledanosti. Pomemben jih je samo telefon, za kakšne ambicije v življenju pa se nič ne brigajo.
Pa kaj se delate pametne in moralne in ne vem kolk boljše od današnje mularije! Sodite o 13- 14- itd. letnicah, kot da bi mulci morali pri teh letih biti že nek top shit!
Še malo počakajte in kaj bo? Vsa ta današnja mularija se bo počičala v nekih službicah in o njih ne boste več slišali. Tako kot o vas ni nič več slišati, odkar ste se počičali in razplodili.
Mladi vse življenje poslušajo sam učit pa učit kot da so ocene najpomembnejše. Starši mislijo da bodo otroci imeli same petice, bojo šli na faks in takoj dobili dobro službo v pisarni z vsaj 1000 evri plače. So že vse splanirali ko se je otrok šele rodil.
Otroci pa nimajo pojma kaj bi sploh počeli, doma nič ne delajo, kmetije propadajo tudi na vaseh (kdo bi se šel kmeta, če dobiš hrano poceni za vsakem vogalom?) staršev nikoli ni ker cele dneve delajo, in vsa pomoč in modrost glede prihodnosti je ”samo uči se pa bo vse dobro”. Tako se otroci samo učijo in dobivajo neke brezvezne petke, ki jim v bistvu čisto nič ne pomenijo. Samo komaj čakajo da se grejo v petek zvečer napit. Njihovo obnašanje pa je itak vzeto iz tujih in domačih ”estradnikov”, ter družbenih omrežij, ki propagirajo slog ”uživanja”. Tudi zdaj popularen pozdrav je ”uživaj”. Staršev pa itak ni nikjer, krščanske vrednote pa v zatonu.
Nimajo pojma kaj bi zato gredo na faks (itak ti starši to govorijo že odkar si bil 5 let star), in ko to naredijo je realnost čisto druga. Dobiš slabo plačano službo, naporne delavnike in šefe, ki te samo izkoriščajo. Sam nisem živel v Jugoslaviji, ampak menda je bil tam odnos do delavca drugačen. In kaj naredijo mladi potem? Zakaj bi delal in se lomil, če greš lahko pa le na socialno, dobiš le malenkost manj in imaš precej več časa. Še nekaj malega na črno narediš in je razlika pokrita. Medtem pa ostaneš pri starših, saj so razmere takšne da si svojo hišo danes res težko sezidaš.
In še nekaj glede izobrazbe. Ali mislite da so današnji ljudje kaj bolj pametni? Po moje niti ne. Če grejo vsi na gimnazijo in na faks še ne pomeni da smo postali bolj pametni, le merila so mogoče nižja.
Joj kot da ste pa vi vsi kot otroc oz najstnik vedl kaj boste, na katero šolo boste šli…
Sm tud sama imela še kot otrok kr neki želj kaj bom, ko bom velka. Bolj sm rastla, drugačne želje so bile. Še ko sm zaključevala z OŠ, skor nism vedla kam bi šla naprej, kaj bi delala, pa sm se vseen na konc odločila kot sm se in dans mi ni žal, vsaj zaenkrat ne. Poznam tud kr neki folka, ki so se vpisal na razne gimnazije glih zato, ker niso vedl kaj bi v lajfu delal. Pa se je kr neki njih že v 1.letniku ali po odločl drugač in se prepisal na željene šole.
Ko se pogovarjamo tukaj o vzgoji otrok, se mi velikokrat zdi, da večina ljudi govori o dresuri, ne o vzgoji. Razlika je v tem, da če nekaj vzgajaš, pomagaš, da zraste (na primer vzgajaš rastline tako, da jih zalivaš in jim nudiš pogoje, da zrastejo in zacvetijo ali obrodijo), če pa dresiraš, spreminjaš naravo, kar se ne obnese. Marjetice ne boš nikoli zdresiral, da postane vrtnica, samo marjetico boš uničil, da na koncu ne bo niti marjetica. To se dogaja z našimi otroki, če res toliko staršev dresira svoje otroke, kakor tukaj berem (seveda pod pretvezo, da jih vzgajajo). Ubijejo jim njihovo bit, samo zato, da jih naredijo neproblematične, odličnjake, da dobijo titulo “nadarjen otrok”, zmagujejo na tekmovanjih… Ti otroci dosegajo cilje svojih staršev, ne svojih ciljev. Za problematične otroke pa se zelo rado reče, da so krivi njihovi starši, ker jih ne znajo vzgajati (beri: dresirati). Na koncu so tisti neproblematični (zdresirani) otroci v duhu mrtvi in nimajo nobenih ciljev, želja, sanj o prihodnosti, problematični pa prej ali slej prerastejo obdobja odraščanja in zacvetijo kot ljudje s svojim življenjem in začrtanimi cilji, ker jim nikoli ni bilo treba dosegati tujih ciljev.
Ni problem, če si kot otrok imela kr neki želj, in če so se želje z odraščanjem spreminjale. Važno, da si imela svoje želje in da si odraščala. Danes pa otroci ne odraščajo, ker izpolnjujejo želje in cilje svojih staršev, ne lastne. Starši se z njimi (z otroki) preveč ukvarjajo. Z nami se niso toliko, zato smo lahko odraščali in se spreminjali. Takrat je bilo veliko manj staršev dreserjev, kot jih je danes. So bili, ampak v manjšini.
Ob takih zapisih pomislim na to, kako odrasli hitro pozabimo kakšni smo bili mi sami kot osnovnošolci in srednješolci. 😀 Ker smo bili čisto isti kot danes mularija ali pa kvečjemu še hujši. Tudi nam so se tiste petke zdele brezvezne, je bilo pa fino če so bili starši veseli, ko je bilo spričevalo (čeprav niso niti približno toliko sledili ocenam kot danes, važno da je bilo spričevalo ok in ni bilo graj in ukorov) in smo lahko še naprej hodili petke in sobote ven. Danes niti ven ne hodijo več, ker vsi visijo na računalnikih in tablicah in klikajo po instagramu in snapchatu. Mi smo pa komaj čakali, da so nam končno usposobili škripajoči modem, da si lahko snel nek trenutno popularen komad in ga poslušal še 10x zapored, čeprav je to trajalo par ur in je po možnosti še nekdo pri 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} hotel telefonirati in je šlo vse skupaj nekam… 😀 In tudi mi nismo bili ravno veseli, ko so naši sošolci iz blokov igrali nogomet in košarko, mi iz vasi pa smo mogli it pobirat krompir recimo… 😀
Ni problem, če si kot otrok imela kr neki želj, in če so se želje z odraščanjem spreminjale. Važno, da si imela svoje želje in da si odraščala. Danes pa otroci ne odraščajo, ker izpolnjujejo želje in cilje svojih staršev, ne lastne. Starši se z njimi (z otroki) preveč ukvarjajo. Z nami se niso toliko, zato smo lahko odraščali in se spreminjali. Takrat je bilo veliko manj staršev dreserjev, kot jih je danes. So bili, ampak v manjšini.
[/quote]
Se kr strinjam. Tud pri men niti mal niso poskušal vplivat na to kam bom šla. Tud če bi imela željo kakšno poklicno npr frizersko, kar sm si včasih tud želela bit, ne bi imel nič proti. Zmer so mi sam govoril naj pač študiram kar me veseli in to je to. Odločila sm se čist sama.
Torej, poanta je, da mularija ni normalna, ker ne sanjajo, da bodo rock zvezdniki, kar itak ne bodo?
Na mladih v današnjih časih svet pač dejansko ne more stati!
Argumenti:
1. Še nikoli v zadnjih 50-ih letih mladi niso bili manj zainteresirani za politiko. Torej se jim (veliki večini) za bodočnost – hebe.
2. Še nikoli v zadnjih 50-ih letih mladi niso bili bolj NEprizemljeni, kot so danes. Vzroki: brezperspektivnost, internet, in še mnogo drugih dejavnikov.
3. Še nikoli v zadnjih 50-ih letih mladi niso bili bolj NEsamostojni. Tu spomnim na veliko število mladih, tako fantov, kot deklet, ki živijo v hotelu mama. In jim to stanje seveda
popolnoma odgovarja. Celo želijo si, da bi trajalo in trajalo…
4. Še nikoli v zadnjih 50-ih letih niso bili mladi v tako velikem odstotku poleg alkohola tudi na drogah. Da je to dobro? Aja?
5. Še nikoli v zadnjih 50-ih letih mladi niso bili manj sigurni vase. V mnogo preveliki meri se zanašajo se na informacije s spleta, na google, na wiki, namesto na svoje izkušnje, ki edine štejejo!
Znanje mladih, ki pridejo s fakultet, pa je, po izjavah nekaterih slovenskih profesorjev, pa tudi delodajalcev – porazno.
Da bom prav razumljen: ti, o katerih govorim, so že v večini!
Svet pa bi lahko stal na mladih le v primeru, da večina ne bi bila takšnih, kot sem jih opisal…
Pa še to: štirje mladi Slovenci, ki so uspeli na Kickstarterju (šest jih pa ni), pač ne morejo spremeniti zelo slabega vtisa o mnogih mladih Slovencih!