Ali zamenjati delovno mesto?
NAJPREJ SI POSTAVI PRIORITETE.
Vzami službo (ali najdi novo), ki ti ponuja izpolnitev na tem področju in je vsaj približno na istem nivoju (da ne nazaduješ). Morda službo s skrajšanim delovnim časom z istim obsegom nalog…
Sama sem zelo kritična do ljudi (prosim ne zameri), ki se odločijo za otroka, a živijo za službo/kariero. Taki ljudje po mojem (še enkrat brez zamere, a to je zgolj moje mnenje) ne bi smeli sprejeti odločitve o rojstvu otroka. Preprosto zato, ker zanj nimajo časa.
Dobro odločitev ti želim! Sloncek
Ne vidim bistvene razlike, ce delaš do 16h ali do 17h. Če ostaneš na boljšem delovnem mestu, razliko v plači (predpostavljam, da si tu plačana bolje) pač investiraj v gospodinjsko pomoč in potem proste popoldanske in večerne ure, katerih najmanj pol bi sicer porabila za domača dela, res preživljaj z otrokom. Pa še bolj spočita in zadovoljna sama s sabo boš. Ne verjamem v kvantiteto časa z otroci, ki jo nekatere tako poudarjajo, ko pa večino časa gospodinjijo. Menim, da šteje kvaliteta!
Bila v podobnem položaju.
In se po drugem otroku odločila za tisto nezanimivo, dolgočasno, preenostavno delo.
In trpela, čeprav nihče ni razumel, kako mi ni všeč v službi, kjer ni treba skoraj nič delat in lahko za enak denar delaš nič ali zelo malo.
Sedaj sem zamenjala za eno srednjo varianto. Delam le po 9 ur na dan in vsak dan sem lahko z otrokoma od petih dalje. Sem ju naučila, da hodita spat šele ob devetih, da smo lahko več skupaj. Plača je nekaj srednjega, delo mi predstavlja izziv a ga ne nosim domov. Sem se sprijaznila, da pač oba ne moreva delat kariere in da bo zame še prišel čas za kariero, če mi bo takrat sploh še dišala.
Na tvojem mestu bi pač poskusila iti nazaj na staro delovno mesto in si v okviru tega podjetja, če je to možno, poiskala nekoliko bolj enostavno, mogoče projektno delo. Če to ni možno, potem pa si poišči izziva kje drugje.
Na podlagi moje izkušnje ti ne priporočam, da greš v tisto službo, za katero že sedaj veš, da boš trpela. Bo prehuda obremenitev. Mene je moja izkušnja čisto zdelala in tega ne priporočam nikomur.
Pa nikar ne poslušaj argumentov, ki te želijo prepričati, da si slaba mama, če se želiš izkazat tudi kje drugje izven okvirov družine!
Udarila si mimo. Drobnič z njenimi željami nima nič.
Razen, če po tvojem – Drobnič vsak mesec da Stiski OD na roko, da bo ona lahko vzgajala doma svojega otroka, vendar še vedno ne vem kako bi po tvojem ona obenem tudi hodila v njeno tako priljubljeno službo. Mogoče bi pa otroka jemala seboj – pa bo volk sit in koza cela.
Ti bi pa nehala neumne klatit.
Udarila si mimo. Drobnič z njenimi željami nima nič.
Razen, če po tvojem – Drobnič vsak mesec da Stiski OD na roko, da bo ona lahko vzgajala doma svojega otroka, vendar še vedno ne vem kako bi po tvojem ona obenem tudi hodila v njeno tako priljubljeno službo. Mogoče bi pa otroka jemala seboj – pa bo volk sit in koza cela.
Ti bi pa nehala neumne klatit.
Elaine, tukaj ti dam pa prav. Tiste floskule o tem, da je bolje z otrokom preživeti eno uro na dan in tisto kvalitetno, je zame malo mimo. Lepo vas prosim, kaj kvalitetnega se pa da početi v eni uri?
Jaz še vedno trdim, da mora otrok čutiti, da je nekdo tam zanj, četudi mogoče ravno lupi krompir ali pa okopava na vrtu, ampak otrok ve, da je mama (ali oče) tam, ko ga potrebuje.
Vem, da sem si kot otrok vedno najbolj zapomnila tisti lep občutek ob sobotah in nedeljah, ko sem vedela, da sta oba starša doma, četudi se nista preveč sukala okoli mene, ampak samo toliko, kot je bilo mogoče treba, pa se mi je vseeno zdelo super, ker sem vedela, da sta na dosegu.
Nikakor nočem nobenemu vzbuditi slabe vesti, ampak če mama ali oče delata od 8. do npr. 18.-19. ure, je to lahko zelo hudo, pa mislim, da je hudo za vse, tako za otroke kot za starše. Včasih pač ne gre drugače, ampak nonstop pa mislim, da bi bilo potrebno premisliti o menjavi službe.
Štumfek, to, da če v službi nisi srečen, pa še ne pomeni,da potem doma nisi. Potem bi imeli pa v SLO zelo veliko nesrečnih mamic. V korist otroku se je potrebno MARSIČEMU odpovedati, zakaj ne tudi dobri službi, če res terja tako veliko časa?! Saj otroci hitro zrastejo, služb je pa veliko, zlasti če si dober in tale mamica očitno že mora biti, kajne?
In kaj je po tvojem “kvaliteta”?
In kaj je “kvantiteta”?
Prijateljica, ki se vedno izgovarja na “kvaliteto” vidi svoji dve deklici tam cca 2 uri na dan, potem pa morajo v posteljo. Vsaj eno uro od tega časa je besno dvigovanje mobitela, ker jo nonstop klicarijo stranke ali pa iz službe, da potem sama ne ve, kaj naj počne, drugo uro pa je le še večerni obrok in dajanje v posteljo, pa dvomim, da so kakšne pravljice vključene v ta paket “kvalitete”.
Pa brez zamere.
mimika
Maja in zakaj imaš otroka ti? Elaine se je izrazila mogoče preveč enostavno. Vendar ima čisto prav – otrok izpolni prazen zakon. Moje mnenje je, da zakon skleneš, da si ustvariš družino. Saj poznaš tisti pregovor: zakon brez otrok je kakor dan brez sonca.
Stiski bi pa jaz svetovala naj neha preveč misliti nase ampak naj se raje posveti družini. S tem mislim, da je treba za dobro vzgojo otrok in uspešen zakon marsikaj žrtvovati, tudi svoje boljše počutje na nekem delovnem mestu. Tako pač je in bo in prej ko se bodo ženske s tem sprijaznile bolje bo. Upam, da je takih mam, ki tako tehtajo med kariero in družino po rojstvu otrok, čimmanj. Pametne in organizirane ženske naredijo načrt že prej.
Najprej se mi zdi, da imas predvsem tezave s tem, da moras nazaj v sluzbo, zapustiti svojega otrocka v varstvu drugega.
Nic se ne boj, nobena juha se ne poje tako vroca kot se skuha. V sluzbi se bos naucila delati prioritete, nekatere stvari bos prelozila na druge, nekatere tudi spregledala in malo poslampala. Enostavno ne bos vec popolna. Pa bo slo. Imela pa bos tudi slabe trenutke, raztrgana med delom in domom, ko bi vse najraje pustila (zahteven projekt hkrati z obolelim malckom).
Ne skrbi, veliko mamic ima enake probleme in pomisleke npr. trgovke, medicinske sestre,… ki delajo v turnusih, med vikendi. Mnoge pa se prav velike izbire nimajo, pa tudi denarja ne za dodatno pomoc.
Ce imas delo rada, ga ne menjaj, saj je bolje da prezivis 8 ur in vec zadovljna, kot tocno 8.00 nezadovljna.
janja,
jaz imam otroka zato, ker sem si ga zelela. To pa nikakor ne pomeni, da mi izpolnjuje praznino v zivljenju.
> otrok izpolni prazen zakon.
To je, oprosti, se huje.
>Moje mnenje je, da zakon skleneš, da si ustvariš družino.
In neplodni zakonci so kaj? In tisti, ki se odlocijo, da otrok ne bodo imeli?
Oprosti Elaine, s katerega planeta si pa ti padla? Koliko imaš stare otroke, da tako idealistično misliš, da pri 16, 17 letih ne bodo imeli svoje družbe in da ne bodo ubrali svoje poti. Saj, če tega ne bodo storili, pomeni, da je z njimi nekaj hudo narobe. To pa res nima veze s tem koliko časa mama preživi z njimi, ko so še čisto majhni. Strinjam se, da to vpliva na druge stvari, ampak na to da ne bi imel svoje družbe in da ne bi šel na svoja pota!!!!!
jaz svetujem, da se dogovoriš v službi, da pač ne delaš vse dni pozno v noč, ampak samo polovico tedna. dva dni prihajaš domov normalno. Najameš gospodinjsko pomočnico in izkoristiš ves prosti čas. Ne menjaj službe, če ti odgovarja!
Moj primer: oče je bil direktor in vedno sem si želela, da bi bil več z nami in si posledično poiskala tudi takega moža. A glej ga zlomka mož je začel na svoje in stvar zahteva celega človeka cele dni. Vsled tega sem sama univerzitetno izobražena pač samo hodila v službo in nekateri ne morejo zastopiti, da nisem zadovoljna na delavnem mestu ki zahteva malo dela in ima res dobre pogoje (del čas, pa še marsikaj – tudi plača). Zdaj ima mož posel vpeljan. Časa za otroke več. Jaz pa iščem službo in to zahtevno, ker drugače se mi bo tu zmešalo, ker nočem, da mi možgančki zakrnijo.
Imam prijatelje, kjer imata oba zahtevni službi in delata kariero, pa nobenega zafrustriranega malčka. je pa res da so tu v igri tudi kakšne babice in gospodinjske pomočnice.
Bi rekla, da je mislila malo drugače, kot si ti razumela. Ko otroci odrastejo, bo videla, da jih sploh ne pozna in, da ni utegnila opaziti njihovih najnežnejših let.
Pol se bo pa pri otrokovih 40 – ih obesila nanje, kot to počne recimo moj tast. Svojim otrokom zadnja leta sploh ne da dihat, pa so že vsi čez 35.
Sem bila pred leti v enakem “zosu”. Imela urejeno varstvo, domov prihajala, če je bila sreča ob 18.30 če pa ne, pa okoli 20.00. Pa se je uprl otrok. Vsekakor je zavteval mojo pozornost. In ker je podnevi ni bilo, jo je želel ponoči. Spala nisem skoraj nič, oz. sem nekaj kinkala. Občutek krivde pa je samo naraščal, v službi taka neprespana nisem bila 100 procentna in na koncu sem mislila, da se mi bo že zrolalo. Začela sem iskat službo drugje in jo dokaj hitro dobila, pa še blizu doma je bila. In po dobrem mesecu sva oba z otrokom prespala celo noč.
joja
Nisem sicer brala kaj so ti svetovale predhodnice, po št. postov sklepam, da je debata burna.
Torej jaz ti svetujem, da se ne odpoveš karieri.
Ne rečem, da ni težko. S pomočjo moža in gospodinjske pomočnice ti bo uspelo uskladit oboje.
Službe do 17 postajajo že skoraj nekaj samoumevnega.
Včasih, ko boš imela veliko dela in “izredne situacije”, bo 8 ur verjetno res premalo. Takrat boš pač zjutraj prišla v službo ob 7 namesto ob 9ih.
Prav tako, lako marsikaj narediš zvečer, ko otroček že spi.
Če pa bo prenaporno, imaš časa za kapitulacijo in preobrazbo v zafrustrirano gospodinjo na pretek.
Zrastla sem ob starših, ki sta bila oba na vodilnem delovnem mestu, pa sta znala ure, ko smo bili skupaj izkoristiti tako, da smo bili družina. Otrok ima več od mame, ki je v službi zadovoljna in uspešna in z njim kvalitetno preživi manj ur, kot pa od take, ki mu nehote stresa svojo slabo voljo za vrat. Dobra organizacija, pomoč v gospodinjstvu in delaj to, kar te izpolnjuje kot človeka.
In to, kar je napisala j6534, potrjujejo tudi številne raziskave.
Skratka, hodi v službo, ki ti je všeč, in se navadi, da nisi popolna. Da nisi popolna niti v službi, niti doma. Ker tudi tiste ženske, ki ‘so se odpovedale karieri zaradi otrok’, niso popolne doma. Pa naj se še tako prepričujejo, da je čas, ki ga porabijo za kuhanje in pranje in likanje, kvalitetno preživet čas z otrokom, in da to odtehta vse dobro, kar bi jim ga prinesla lastna kariera.
Hodi v službo ki ti je všeč, poskusi si vsaj včasih dobiti prosto za dan ali podaljšani vikend- ko ni tako napeto v službi.
Moji sta v šoli in včasih kombiniram s tem, da smo poleti po šest tednov na morju- vmes ju ima deset dni babica, da lahko doma nadoknadim zamujeno.Sta pe res hvala bogu malo večji. Gledam da ob počitnicah preživimo čas skupaj, da sem pač takrat prosta ko sta oni.
Konec koncev, kaj češ, ostati doma in vsa nesrečna čepet in biti vedno bolj zakompleksana in jezna na cel svet in posledično na otroka. Konec koncev, kaj pa imate od tega, če ste cel ljubi dan z otrokom, polek tega pa ste v vsaki izložbi v dvomih kako in kaj bi si kupile, če bi si le lahko in ste takole ljubosumne na vsako, ki sploh upa pomisliti, da si ustvari kariero- ker si je pač omislila otroka naj se poslovi od kariere.
Potem ti bo pa ri dvajsetih pripelajl punco boš pa vsa nažrta kaj vse si žrtvovala zanga sedaj pa tako trapo domov vozi, ko bo šel pa od doma v širnis vet se ti bo pa vse podrlo na glavo, ker si dvajset let delala na projektu super mama- on pa nehvaležno čim hitreje 1000 km od tebe…
/no ja kar ne kaj je tudi takih/.
Ko boš pa že vsa porejena in zakompleksana visela doma z otrokom ob boku, pa mogoče boš še ene dva imela, ker se boš ravno navadila- make up bo zadnja stvar, obleka trenerka…. bo pa tvoj ,mož počasi za tajnico začel letat, ker bo tako IN…..
Saj se da, boš videla. Od začetka bo hudo, poišči si žensko ki ji boš lahko zaupala otroka doma in ti bo še kaj naredila. Mogoče ti ostane še to, da poskusiš preje iti v službo, da boš preje doma.
Ti pa še vedno ostane da stopiš do šefa in ga prosiš za par let za eno manj stresno delo, pojdi se pogovorit z njim. Boš pa ostala v poslu- če boš v podjetju.
PUNCE, vsaka pot v živlejnju ima svoje lepe in slabe strani, riziko nosimo vsi, ker tudi vam se lahko jutri zgodi nekaj, kar vam zasuče svet za 180 stopinj. In ne bodite tako presneto samozavestne in krepkostne. IN kaj ko se boste odločale med službo za cel danin denarjem ali družbo otroka in denarno podporo?????
V podobni situaciji kot ti sem se odločila za otroka.Ni mi žal, ker sem bila sita celodnevne odsotnosti od doma, kljub temu, da sem rada imela svoje delo.
Kaj ti bo dala služba, večerje in sodelavci?Tisti moment ko boš šla, bodo pozabili nate.Pa otrok? Nikoli ne boš mogla nadomestit izgubljenega časa pri otroku. Pa saj ne gre samo za otroka, kaj pa mož, je srečen, ko se nič ne vidita?
Vodilnega mesta ne potrebuješ zaradi denarja, ampak zaradi občutka lastne vrednosti, to je očitno.
Oprosti, občutek imam, da je to provokacija ali pa te ne razumem.
Lahko bi izpeljala tudi z obstoječo službo, samo da ne boš več “nenadomestljiva” (kdo te pa sedaj nadomešča ko si na porodniški) in boš šla ob 17 domov.Kar je še vedno OK.