Naslovnica Forum Starševski čvek ASTMA pri najstniku, včeraj postavila vprašanje, kaj pa če otrokovo stanje sploh ni hudo??

ASTMA pri najstniku, včeraj postavila vprašanje, kaj pa če otrokovo stanje sploh ni hudo??

Živjo, včeraj sem vam izrazila skrb nad kortikosteroidnih zdravilih. Povedala sem, da so sinu postavili diagnozo astmo in dali to zdravilo. Mogoče sem premalo opozorila, da sin nima tistih hudih napadov. Vse kar je bilo do zdaj je jutranje občasno, ne vsak dan malo kihanja, smrkanje, ampak to kmalu mine in občasno mogoče mala zadihanost, pri telovadbi ali zvečer pred apsnjem…ampak to so res blage reči in ne vsakdanje. In takrat je pač naredil vpih ventolina in je bilo takoj bolje. Torej to se dogaja občasno, kakor vpihi ventolina. zdaj pa zdravnik želi, da sin dela dva vpiha na dan tega kortikosteroida, čez mesec dni bo kontrola. Jaz pa sem prebrala v navodilih zdravila, da se efekt zdravila pokaže šele po 3-6 mesecev, če se ne, naj bi zdravilo menjali.

Jaz se bolj nagibam k temu, da če sinovo stanje ni tako hudo, da bi vse ostalo kot je bilo in bi pač kortikosteroide začel jemati, če bi se stanje slabšalo.

Vse sem si prebrala na netu o astmi, nikjer pa nisem zasledila naš primer, torej to blago obliko in kaj se zgodi, če se je ne “zdravi” s temi zdravili. Se mogoče zato stanje poslabša ali zaradi tega bolezen ne napreduje in morajo biti drugi vzroki. kakšne so tu vaše izkušnje, je kdo mel čisto blago obliko astme in kako je le ta napredovala. Ali to vedno napreduje v slabše ali lahko ostaja v fazi kot je bilo na začetku, torej pri sinu je zdaj res vse zelo blago in ga res ne bi filali z takšnimi zdravili. Zdravniku sem to omenila, pa je rekel da naj to jemlje en mesec in bo nato na podlagi ponovne preiskave povedal kako in kaj. Ampak zdravniki so itak zagovrniki kemije, jaz sem pa bolj tega, da zakaj kemija, če ni potrebe, sin že jemlje občasno vpih ventolina, in to mu zadostuje, zakaj zdaj vsak dan toliko bolj nevarno zdravilo?? O tem sem v dvomih in rada bi slišala starše, ki imajo otroke, ki so asmatiki, ampak bolezen miruje, je blaga in kako so ukrepali, kako ukrepajo.. ali je ta kortikosteroid res potreben?? kaksne so vase izkusnje iz prve roke. in ponavljam, mogoče je takih kot je moj sin ogromno med vašimi otroki in sploh niste pozorni na te male težavice otroka, četudi je to astma, mi smo pa pač šli k zdravniku, ker so nas sinove občasne male težave zaskrbele in diagnoza je tu. Kaj če k zdravniku sploh ne bi šli in bi bil brez kortikosteroida dalje…bi se stanje slabšalo do resnih napadov?? .hvala, lp!

Če ne zaupaš temu zdravniku in se ti zdi, da je naredil napako, pojdi po drugo mnenje. Tako bo bolje, kot pa da sprašuješ laike.

če te prav razumem, bi ti svojemu otroku odrekla zdravila zato, ker se bojiš steroidov?

Postavi to vprasanje na kaksen zdravstveni forum, z odgovori laikov si ne mores kaj dosti pomagati. Jaz ti svetujem, da poizkusite s homeopatijo. Moja necakinja ima zelo dobre izkusnje, saj ne potrebuje vec zdravil klasicne medicine. Ce se bos za to odlocila bodi pozorna, pojdi izkljucno h homeopatu, ki je tudi dr. med.!

Gospa, vam priporočam šolo astme, ker vidim, da jo ne razumete. Škoda bi bilo, da bi se sinu poslabšalo stanje zaradi vaše nevednosti. Če neha jemat kortikosteroide spomladi, se morda do jeseni ne bo zgodilo nič, vendar bo imel sin ob prvem prehladu ali zaradi katerega drugega sprožilca astmatičnega napada (npr. alergena) hujši astmatični napad in ti se bodo pojavljali pogosteje. Ventolin samo blaži napad, a astme ne zdravi. Res, priporočam, da obiščete šolo astme, ki je brezplačna, predno se lotite svojega zdravljenja. Tam boste slišali kako se lahko ima astmo dokaj enostavno pod kontrolo, če jo razumemo vemo zakaj gre.
lp,

Jaz se sprašujem enako.

Vendar ti pri svojem sinu vidiš samo te zunanje simptome. Pomembno je, kakšen je izvid (meritve, ko je moral dihati v tisto mašino). Mislim, da je merodajno to, ne pa število napadov.

Jaz imam kolega, ki je star čez 50 let in ima astmo, jemlje pa samo ventolin po potrebi, Je imel pa v mladosti veliko hujšo obliko kot recimo najina otroka (pogosto napadi in težave pri športu), pa se ni nikoli zdravil z drugim kot z ventolinom oziroma karkoli so že imeli v njegovi mladosti.

Ne pričakuj množice potrditev tukaj gor, ker smo Slovenci hudi zagovorniki kemije in zdravnike častimo kot bogove.

No lej, po tem, kar piše tukaj, moj otrok niti slučajno ne rabi preventive:

http://www.asthmaaustralia.org.au/preventers.aspx

Saj ko ga bo enkrat ornk vrglo, si boš (mogoče) premislila.

Sama sem na meji bronhialne astme. Imam pa še alergijo na pršico in nekatere trave. Dihalne stiske, napadi kašlja, neprehodne dihalne poti v nosu, sploh ob kaki virozi zna biti vse skupaj katastrofa. In takrat naredim kuro, potem pa samo po potrebi, od zadnjega hujšega napada je minilo že dobra tri leta, Ventolin po potrebi in je moje življenje precej lepše.
Nisem pristaš jemanja zdravil kar tako, ampak sama imam kapaciteto pljuč identično 80letniku, pa sem še daleč od teh let. Ob hujših virozah jemljem še Singulair, ker me že običajen kašelj zloži. Od ostalega mi ni treba ničesar več jemati.

Ne hecajte se, ker se zna samo še zakomplicirati. In tista šola astme je dobra stvar. Pa še to, astma ne izgine, se samo potuhne. Astma zame ni samo težavica. Me je bilo treba v mlajših letih že skoraj oživljati. Starejša kot sem, lažje je.

Pa si sploh prebrala uvodno temo?

Moj otrok je doslej ventolin potreboval mogoče trikrat. Ima alergije na vse živo, pa je 12 let živel brez zdravil.
Tudi na tisti strani, na katero sem dala link, piše, da flixotide ni za take, kot sta primer avtorice in moj (ampak za tiste, ki imajo napade trikrat na teden).
Zakaj se vsi obešate na svoj boj za življenje? Menda ti je ja jasno, da obstajajo različne stopnje bolezni? Navsezadnje imaš še flixotida več stopenj, se pravi, da med astmatiki vseeno obstajajo velike razlike.
Ti zdaj daješ primerjavo med alergikom, ki se mu spusti par izpuščajev, in tistim, ki doživi anafilaktični šok. Ti bi oba nemudoma odpeljala na urgenco.

Moj sin je nekaj let (cca 5 let, od 7-12 leta) jemal flixotid in ventolin po potrebi . Pri 9 letih je začel z resnimi treningi smučarskega teka in biatlona. Na začetku je imel občasno težave, kašelj po večjih naporih, ki pa je z rednimi treningi prenehal. Po nekaj letih je prenehal z jemanjem zdravil. Brez je bil cca. 2-3 leta. Ko smo prišli po tem času na kontrolo, je imel NO v izdihanem zraku- 298 (NO kaže na vnetje, mislim da je normalna vrednost do 20) tako visok da je zdravnica mislila, da je aparat pokvarjen. Menda tako visoke vrednosti do takrat pri najstnku niso pomerili. Po dodatnih preiskavah so mu spet uvedli terapijo, 2x dnevno flexotid, namesto ventolina ima oxis, ker je menda za športnike primernjši in ima aerius tablete (ima tudi alergijo). Zdaj zdravila redno jemlje in prizna, da se po jemanju zdravil bolje počuti in lažje trenira, kljub temu, da tipičnih astmatičnih znakov že prej ni imel).
Astmo imam tudi jaz in sem bila kar nekaj let brez zdravil, zdelo se mi je da sem ok, po nekaj letih pa se mi spet kažejo pogostejši simptomi, zato zdaj redno jemljem zrdavila. Končno so mi dopovedeli, da jso posledice nezdravljene astme hujše, kot stranski učinki zdravil.

LPA.

Pred leti sem se znašla pri pulmologu in ja takoj slikat, pa sem rekla ne, ker sem pljuča slikala že prej vsaj 5x, pa mi niso znali pomagati. Dost mam tega rentgena.

Potem pa tisto merjenje pljuč in takoj seveda kortikosteroidi.

Ne nisem vzela nič, tudi meritve nisem delala, sem pa šla do homeopata in zgodba je šla v drugo smer.
Še dobro, da sem poslušala sebe.

Jaz te 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} razumem, ker sem jaz osebno na istem, kot tvoj sin. Imam eno blago obliko astme, ventolin sem rabila res samo poredko, pa ne zaradi hudih napadov, pač tisto piskanje ob izdihu, ki me je motilo. Tudi že jemala kartikosterodide in jih že večkrat opustila, ker nisem opazila razlike.
Na zadnjem pregledu sem vse to (kot navajaš tudi ti) razložila zdravnici in jo vprašala, kaj se zgodi, če ne jemljem kartikosteroidov. Mi je končno lepo razložila, da je astma kronična bolezen, da je vedno prisotna in da z ustrezno terapijo miruje. Če ne bom jemala zdravil, me lahko (samo enkrat) zadane eno hudo obolenje pljuč in po tistem bodo moja pljuča, če se jih pogleda na rentgenu, kot pljuča nekega kadilca, ki je kadil na veliko 50 let. Vidiš, s to primerjavo, sem končno razumela, da so zdravila potrebna, čeprav na ven ne izgleda tako. Sedaj jemljem najmanjši odmerek, saj imam blago obliko astme. Taki majhni odmerki pa so mi vsekakor v večjo korist, kot pa v škodo. Premisli tudi ti, vem, da je odločitev zelo težka. Imam hčero, ki je imela sum na astmo, pa so kasneje to nekako opustili, saj je bila še majhna, do sedaj ji pa še niso delali metaholinskega testa. Drži se, dobro se odloči, v korist otroka. Drugače pa lahko povprašaš za drugo mnenje, a meni so vsi povedali isto, da so zdravila potrebna in pika.

Sin je kot malček imel pljučnico in nekajkrat bronhitis, obstajal je sum na astmo in smo imeli 1x celo leto flixotid (po pljučnici), potem pa nekaj let ob kriznih sezonah prehladov in vlage.
Nam je pomagalo. Zdaj ali je sin enostavno zrastel in so se bronhiji razširili in je bilo zato ok ali je imel Flixotid vpliv in kolikšen vpliv je imel, ne vem. Vem pa, da je v tistih za astmatike kriznih mesecih pomagal, ker če smo ga prekinili, so bile takoj težave, ne sicer bronhitis, se je pa recimo dogajalo podobno kot pri tvojem.

Tudi zdravila, ki jih dobi ob napadu so kortikosteroidi. Precej mocnejsi od tega, kar so ti ponudili.

NUjno pridobi napotnico za Solo astme (v LJ je na pulmologiji na PK), pa ti bo veliko vec jasno.

napisala sem, da sem si vse prebrala, tudi šolo astma poznam ins eveda se ne bomo na lepe oči odločali v škodo svojega sina, sinu želimo vse najboljše in ker vem, da naša medicina velikokrat tudi kaj škoduje, sem pač previdna, ker je težko razumeti da nekdo, ki je na videz zdrav, potrebuje takšno zdravilo. Seveda je to na podlagi testov in zato bo moj sin zagotovo mesec dni, do naslednje kotrole jemal ta dva vpiha na dan, po mesecu dni pa se bom zagotovo vse kar me zanima in tudi o svojih starhovih pogovorila z zdravnikom. Kljub vsemu pa je vedno dobro slišati tudi izkušnje ljudi, ker te verjetno najbolj štejejo.

Tudi do homeopata bomo stopili čez mesec dni, ker ne želimo, da bi bolezen napredovala… Hvala vsem!

http://www.zdravila.net/navodilo.php?navodilo=s-005530.pdf&dir=smpc

4.2.1 Astma
Terapevtski učinek se pojavi v štirih do sedmih dneh po začetku zdravljenja. Pri bolnikih, ki se
predhodno še niso zdravili z inhalacijskimi steroidi, se lahko korist zdravila pojavi že 24 ur po začetku
zdravljenja.

Če bolniki opazijo, da se učinkovitost zdravljenja s kratkodelujočim bronhodilatatorjem zmanjšuje, ali
da potrebujejo več inhalacij kot običajno, se morajo posvetovati z zdravnikom.

Pri KOPB pa res traja več časa, da se pokaže učinek… ampak tvoj sin ima astmo in tam je učinek viden skoraj takoj.

Nisem brala odgovorov, zato bom morda kaj ponovila, kar so ti že napisale.

Flixotide deluje protivnetno. Napadi se pa pojavljajo točno zato, ker se vodi v pljučih zožijo zaradi vnetja. Če oseba ne jemlje protivnetnega zdravila, bo ob dražljajih alergenov ali prehladnih obolenj najverjetneje težje dihala, zaradi zožitve lahko pride do obstrukcije dihalnih poti (recimo bronhiolov), zaradi tega pride taka oseba do manj kisika. Napade očitno poznate sami. Lahko so blažji, lahko so težji. Z uporabo protivnetnega zdravila so možnosti, da pride do tega, bistveno manjše in posledice bistveno blažje.

Tako ti bom rekla: če misliš, da mu delaš uslugo s tem, da mu tega zdravila ne daješ in pač reskiraš blažje ali težje napade, ki bodo zahtevali zdravljenje, bo fant ob obravnavni napada vsekakor deležen zdravljenja in bo DOBIL taka in drugačna zdravila, lahko tudi medrol, tudi adrenalin ob akutnem napadu.

Česa si torej želiš? Biti 11 mesecev brez Flixotida zato, da v enem mesecu agresivno in pospešeno dobi dodatna zdravila, ki imajo lahko več stranskih učinkov?

Jaz tega fenomena odklanjanja uradne medicine ne razumem več. Včasih (pred internetom) je zelo malo ljudi dvomilo v zdravnike in so jemali predpisana zdravila. V teh časih, ko je medicina toliko bolj napredovala in so iznašli toliko več zdravil z manj stranskimi učinki, pa je dovolj, da nekdo na drugem koncu sveta na forum napiše neko nenavadno zgodbo, ki se mu je pripetila ob jemanju nekega zdravila in ki sploh ni nujno povezana s tem zdravilom (a zaradi nevednosti temu pač pripisana), da dvomite v visoko usposobljene strokovnjake tega področja.

Razumem homeopatijo kot dodatno zdravljenje in če ob podpori uradne medicine stvar deluje, go for it. Nikakor pa ne bi otroku odrekla predpisanega zdravljenja.

Najbrž si ugotovila, da imamo doma tak primer, zaradi katerega sum na astmo malo bolje poznam. Pri nas se je v teh letih zadeva zelo izboljšala, med drugim zato, ker smo hitro reagirali. Zdaj smo na Flixotide 50, en vpih na dan v jesensko-zimskem obdobju in že nekaj časa ni bilo težav. Diagnoze uradno še nimamo, ker je sin star 7 let in do metaholinskega testa še ni prišlo.

Imamo pa prijatelje z leto dni starejšim otrokom, kjer so starši ves čas take napade minimizirali, zdravili s smrekovimi vršički, čajem, bronhomunalom, tapkanjem po hrbtu in ga pošiljali s takim kašljem v vrtec in šolo, da so jih že kako uro po tem klicali in od tam se je šlo samo še na pediatrični oddelek, kjer je dobil vse in še več. Neredna terapija je privedla do uradne diagnoze astma, nezdravljena astma je stanje zelo poslabšala. Otroka poznam od malega in vedno sem dejala, da ta otrok ni miren samo zato, ker je “tak po naravi” pač pa zato, ker dobro ve, da se ob gibanju slabo počuti. Sam je vedel, da špara z gibanjem in je toliko poznal svoje telo, da je vedel kaj se zgodi ob naporu, pri telovadbi in je samo še risal in risal pri mizi cele dneve. Oni so bili na to še celo ponosni. Ob primerni terapiji je otrok zdrav, starši pa šokirani, ker ni več njihovega pridnega zlatega fantka.

Razmisli malo.

To je to.

Pojma nimam, zakaj z otroki rinete k zdravniku, če pa jim ne zaupate.
Pojma nimam, zakaj prosite za zdravila, če pa zavračate terapijo.

Ljudje so sami sebi ali svojim bližnjim rešili življenje, ker niso zaupali zdravnikom, ker so brskali po internetu, brali tuje zgodbe in se opirali na tuje izkušnje.
Zadnji tak odmevni primer je tista deklica Gaja, ki je po operaciji, ki je pri nas niso nameravali opraviti, shodila. Zadnjič po TV je bil primer ženske, ki je šla v Italijo na operacijo, čeprav so ji pri nas dali samo še pol leta življenja in rekli, da operacija ni smiselna. Njeni najbližji se niso mogli sprijazniti s tem, zato je ženska danes živa, pa ne samo to, je tudi bistveno bolj zdrava kot prej. Moja prijateljica je ozdravela s pomočjo tujega foruma, kjer je dobila natančne napotke in potem pri nas zdravnika, ki ji je verjel in prevzel njeno zdravljenje. Če bi verjela samo lečečemu zdravniku, je danes mogoče ne bi bilo več med nami.
Zdravniki niso vsemogočni in danes imamo na voljo čudovito orodje, vir neskončno mnogih informacij in ne vidim razloga, da te zakladnice znanja ne bi izkoristili. Z zdravo mero kritičnosti, seveda. To priporočam tudi tebi, mogoče jo boš nekoč potrebovala.

nikjer nisem zapisala, da mojemu sinu zdravila ne bomo dajali, ne tako hitro obsojat, tudi nikjer nisem napisala,d a ne zaupam zdravniku…moja naloga starša je, da za sina poskrbim najbolje in hvala bogu za današnji svet, kjer je možnosti malo morje. Mislim da s tem, ko sem želela še tule kaj prebart, sem le še kaj pridobila in ne izgubila, kot ti je že ena napisala, ja, res je, veliko gorja je, če nekdo ne dobi zdravila, ga odklanja in res je, veliko gorja je že naredila tale naša sodobna medicina, kemija! mal zdrave pameti in mal se pozanimat in potem seveda zaupat zadraviku, ampak če je tega vreden! Ni vsak zdravnik vreden 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zauapnja, kajti dons ti vsak najhitreje napiše kemijo, da bi si vzel čas zate, pa ni časa…zato sem skleptična in bom, dokelr ne izvem, da je to res najbolje!

Vedno raje poskrbim, da dobim prave informacije pri usposobljenih osebah, ne pa pri rekla-kazala. Zato imaš možnost drugega mnenja. Če ti to ni dovolj dobro, plačaj tretje.
Vsekakor jaz osebno raje dobim dobro preventivno mnenje, kot pa da čakam na napad in dobim ob sprejemu na urgenco še slabega zdravnika.

Tisti zgoraj, ki mi očita slabo mero kritičnosti, pa ne mislim niti odgovarjat. Internet in vse te možnosti, ki jih naštevate, pač za moje pojme ne spadajo v maso, ki bi jo ob tako delikatni zdravstveni zadevi sploh upoštevala zato, da sem lahko kritična. Z medicinsko diplomo v žepu bi si to upala, vse ostalo je lari-fari in vaša polna usta do prvega pravega zdravstvenega problema.

Ljudje so sami sebi ali svojim bližnjim rešili življenje, ker niso zaupali zdravnikom, ker so brskali po internetu, brali tuje zgodbe in se opirali na tuje izkušnje.
Zadnji tak odmevni primer je tista deklica Gaja, ki je po operaciji, ki je pri nas niso nameravali opraviti, shodila. Zadnjič po TV je bil primer ženske, ki je šla v Italijo na operacijo, čeprav so ji pri nas dali samo še pol leta življenja in rekli, da operacija ni smiselna. Njeni najbližji se niso mogli sprijazniti s tem, zato je ženska danes živa, pa ne samo to, je tudi bistveno bolj zdrava kot prej. Moja prijateljica je ozdravela s pomočjo tujega foruma, kjer je dobila natančne napotke in potem pri nas zdravnika, ki ji je verjel in prevzel njeno zdravljenje. Če bi verjela samo lečečemu zdravniku, je danes mogoče ne bi bilo več med nami.
Zdravniki niso vsemogočni in danes imamo na voljo čudovito orodje, vir neskončno mnogih informacij in ne vidim razloga, da te zakladnice znanja ne bi izkoristili. Z zdravo mero kritičnosti, seveda. To priporočam tudi tebi, mogoče jo boš nekoč potrebovala.[/quote]

Primeri sosedov, prijateljev, znancev….s figo v žepu, kajne? Da te slišim kolikokrat si svojemu otroku odrekla antibiotik ali zdravilo in šla raje na internet preverit, če mu ga lahko daš! Ja, res je – s figo v žepu in na račun zdravja soseda, znanca, prijatelja…je pač lahko pametovat. Ali bi lahko rekli – lahko je s tujim kur.cem opletat po koprivah.