Babica dela velike razlike med vnuki
- zakao sploh hodite tja. bo punca imela pac enega dedka in babico. boljse to kot da se jo nalasc psihicno zlorablja zaradi ne vem kerega razloga. ne vem sicer kaj mozu ni jasno da ji ni napel par krepkih popokal otroka in tebe in odsel. mene ne bi nikoli vec videli tamali bi pa tudi iskreno pplovedala zakaj ne hodimo da ma stara pac probleme da je ljubosumna in uboga ter da nimamo tam kaj iskat.
samo zakaj, 07.04.2021 ob 17:15
zgodba je itak provokacija, ampak tukaj so sami bebčki, ki verjamejo vsemu. Itak da bi babica pred vsemi rekla petletniku, da on pa nič ne bo dobil, naj kar vpraša bogate babico in dedka, da mu kaj dajo….. ma joj, no… tudi če bi bila ne vem kako žleht tašča, tega ne bi govorila pred vsemi, ker bi se marsikomu zassrala. Ne samo avtorici. Pač bedasta štorija za še bolj bedast narod, ki vse kupi.
[/quote]
Res je.
Slabo dodelana zgodbica. Kjer naj bi ateisti fehtali od botrov velikončna darila :), ljudje pa nasedajo.
In babice niso botre vnukom.
Avtorica je napisala kup nesmislov. Če še piše zgodbice, bi se vsaj pozanimala neke osnovne stvari :).
GLede ostalega se popolnoma strinjam, naj pa povem, da dvema od mojih 5 otrok sta moja starsa krstna botra…tko da babice so lahko tudi botri….
Jaz sem imela tako babico. V živo se spomnim prezira do mojega očeta. Pa je bil krasen človek, vse je naredil za njih, isto moja mami. Ampak nikoli nista bila vredna nič. Isto ne mi otroci. Razlike pri darilih, pri odnosu. Verjemi da otrok to čuti. In si bo zapomnila. Jaz sem 40+ in se spomnim vsake žaljivke. Pri mojih 13ih letih je šla pa malo čez mejo in res grdo govorila z mojo mami, nas je oče popokal v avto in nismo šli nikoli več tja. Niti enkrat nisem pogrešala tega. Videla sem jo po 9ih letih ko je prišla na pogreb od mojega očeta. In jokala. Se spomnim gnusa ki sem ga čutila do nje. Kako lahko jokaš. Ja je še živa. In ja moja mami jo rihta. In posluša žaljivke. In očitke zakaj je ne obiščemo vnuki. Grem tja vsake par let, zaradi mami. Mi je muka. Ne čutim do nje nič. Niti gnusa več ne. Nič. Žal mi je za mojo mami, ker se ne zna rešiti tega občutka da ji je dolžna nekaj.
Za vse ki ste pametni da stari starši niste botri….moja mami je botra nečakom. Njihov dedek iz očetove strani tudi. Sta bila pri vseh vnukih onadva botra. Pri mojih ne, ker niso krščeni. Še nekaj kar mi je moja kao ekstremno verna babi zagnusila.
Aja pa še glede daril. Moji otroci dobijo darilo za veliko noč (jajček, pomarančo in čokoladna jajčka) isto kot ostali vnuki od moje mami. Dobijo darilo za miklavža isto kot ostali vnuki. Moja mami je zelo verna. Na tak način, da je dober človek. Ekstremno redko. Večina vero uporablja za izgovor za svojo zlobo in gnilo dušo. In zato jaz v cerkev ne hodim. Ker to hinavščino gledat…. Gredo pa otroci z babico pogledat jaslice in jim razlaga o običajih.
Vam povem, da je pri nas podobno- moja mama dela razlike med njenimi vnuki.
dnim
vse da , nase je celo nekaj paihirala se kot male, da tako imamo dovolj denarja in neke neumnosti..
dolga zgodba druzinska ampak, jaz sem distancirala celotno naso druzino od nje, otroci vedo, da je nekej in to je to.
druga babi jih nesebicno razvaja z domaco kuho in sladkimi Malenkostmi, ker drugo niti otroci niti mi ne zahtevamo od njih.
ma veste kaj? ni fora v krščanskih obredih in bla, bla…
niste začutila stiske mamice, zaradi hčerke? kako naj 5 letni otroček razume, da ima foušljivo tercijalko za babico? phhh….
očitno niste dobro prebrala vsebine in pišete nekam v tri dni…res ja, PRAVA VERNICA ste, bravo, zato pa je cerkev najbogatejša “država”, ker ustvarja take vernike, kot ste vi
sram naj vas bo!!!
p.s.
sem krščena, imam vse zakramente…in verujem po svoji vesti, ne po pridigi fajmoštra s puščco v roki
in jaaa, na veliki ponedeljek se naj bi šlo k sorodnikom na potičko…in čaj, razen, če imate pri vas druge krščanske navade???
Vsi, ki pravite, da babice ne morejo biti krtne botre vnukom – najprej se vi malo pozanimajte in ne obtožujte avtorice, da govori nesmisle. Če ste taki verniki, potem veste, da to je mogoče. Če ne pejte pa župnika vprašat. Boter je lahko vsak, ki je polnoleten in ima vse zakramente. Mojim nečakinjam sva krstni botri jaz in moja mami (torej njihova babica). Katastrofa ne? Ali boste še mene označili za patološko lažnjivko?
Pa še avtorici… Nepremičnine tvojih staršev, premoženje, vikendi, ipd. so stvar tvoje družine. Niste dolžni nobemu dajat v najem, če nočete. Drugo pa je, koliko se tudi starši med sabo zastopijo, ali imajo stike… Lahko srd izvira tudi od tukaj. Torej, koliko je tašča nasplošno “dobrodošla” pri tvojih starših.
Glede obdarovanja pa menim tako, da tudi če je otrok nekrščen in nima zakramentov, nikjer ne piše, da ne sme praznovati krščanskih praznikov (torej božič, velika noč, itd). Ja, pomen samega praznika ni enak, pa vseeno… In če se kupuje darila, se kupi vsem. Kot si napisala, ne gre se za samo materialnost, ampak za pomen izročenega darila. Vendar pa, če je darilo izročeno nejevoljno in z negativnimi čustvi, je bolje, da ga sploh ni. Če se tako obnaša do hčerke, je najbolje imeti čim manj stikov. Žal so nekateri ljudje res pomilovanja vredni. Kako je reagiral vaš mož na to izjavo? Kje je njegova beseda? Ne muči hčerke z ljudmi, ki je niso vredni. Tudi če je babica… Bratranci in sestrične ter tete in strice pa lahko povabite tudi k sebi na obisk ali se pač kje drugje srečujete, ne nujno v taščini hiši, in tako ohranjate stik. Če je pač obojestranska želja…
Drugače pa, da dobiš vredu taščo, moraš imeti res srečo. Jaz imam tudi eno tako, ki misli samo na svojo rit. Nikoli nima časa za nas pa živimo zelo blizu, tudi za kavo nima časa, vedno moramo samo mi k njej hodit, da nam še kakšno delo naloži, nikoli pa ne vpraša ali morda tudi mi kdaj kaj rabimo (bodisi varstvo, bodisi kaj drugega). Ko je treba kaj narediti okrog hiše ali kaj drugega, nas pokliče, drugače ne pokliče tudi po mesec skupaj kako smo – če ne pokličemo mi. Njena hčerka (sestra od moža) je samo še gost v hiši, pride na kosilo in na oddih, ne prime več nobenega dela. Odkar je še rodila, pa ima kar naekrat tašča čas, da gre vsak teden za cel dan k njej, da ji lika, kuha, itd… Torej, razlike vedno bodo. Na žalost… Ni pa fer, predvsem ne do otrok, da se dela take razlike. In jaz sem sklenila, da se ne bom obremenjevala. Tudi mož je že dvignil roke – kar je nujno pomagamo, za ostalo pa so tudi še drugi, ne rabimo vedno mi žrtvovati svojega časa – pa to še za nekoga, ki tega ne zna ne cenit, niti vrnit pomoči.
Zelo težko je imeti take odnose v družini. Naredite si tako, da bo vam, predvsem pa hčerki, najbolje.