Babice, dedki, sorodniki – vprašajte starše, preden kupite darilo za otroke
pa ti to ne moreš z njo skomunicirat? Potem sta obe čist glih=enaki. Povej ji drugič: dva meseca pred rd/praznikom: “če mislite nabavljati darilo bi vam namignila, da bi bila otroka zelo vesela..”. Njen približen finančni domet pa že poznaš a ne? Jaz sem to hitro uredila in povedala babicama, da šare in krame, ki je otrokoma neuporabna bi se nam svaljkala po domu ne potrebujem in naj drugič vprašata. Nekaj časa sem potem skakala okoli in nabavljala zanju (onidve pa sta mi dali denar) sedaj sem poenostavila in ju prej obvestim, da bosta prejeli darili s plačilom po povzetju na dom. Naročim on line na njuno ime in to je to. Potem pa zavijeta in predeta od zadovoljstva ob veselju otrok. Win – win. Če pa so problemi v Egu morajo pa odrasli prej odrasti. Jaz za kakšne užaljenosti, kujanja ipd neprisebnosti res nimam tolerance.
Nemogoče in drage želje otrok naj izpolnjujejo starši in ne dedki in babice, če je tvoj otrok nezadovoljen z darilom starih staršev je to tvoja krivda, ker si ga tako vzgojila, dovolj dobro je samo, če je drago in to kot berem velja za starše in otroke, darilo za 10€, ki ga dobi od tastarih je neprimerno tako za mamico kot otroka in po tvoje bi morali tebe vprašati, kaj si razvajenček želi, vauuu kakšen škandal se je pri tebi zgodil, kupila sta človek ne jezi se in tega že imate, škandal do neba, kupila sta tisto kar sta mislila da je primerno in ti kot mamica bi morala biti vsaj hvaležna ne pa da svojo nehvaležnost v množini celo poudarjaš, dobili stE, nič nistE dobili, dobil je otrok v zmožnostih svojih starih staršev.
Jezna si, ker si snob s polno ritjo.
[/quote]
To pa ni res. Moj otrok si je enkrat zelo želel piščalko (tako, kot jo imajo športni trenerji naprimer ali policaj, ki usmerja promet). Stane par evrov. Pa babici ideja ni bila všeč, ker je bila preskromna in je šla kupit eno ogromno, drago darilo. Prav, sem si mislila, in piščalko kupila jaz. Potem pa je bila užaljena do zvezd, kerje moje ceneno darilo otroka zelo razveselilo za razliko od njenega dragega. Sedaj pa mi pri vsej svoji pameti še povej, kako vzgojiš otroka, da se razveseli nezaželenega darila. Lahko ga naučiš, da pokaže hvaležnost za tako pozornost in se vljudno zahvali, a tistega, kar čuti v sebi (v tem primeru razočaranje), mu ne moreš preprečiti. Saj ni robot. Tudi ti se ne iskreno razveseliš neuporabnega darila, ampak zgolj ceniš gesto. Kar pa ni isto. A ti kot odrasla se veliko lažje pretvarjaš in razumeš, da ni važna vsebina darila, ampak pozornost sama po sebi. Otrok to stori dosti težje. Otrom je človek, ne robot, v katerega ti nalagaš programe, ki so ti všeč. In zatto se bo ne glede n avzgojo uporabnega in zaželjenega darila razveselil, neuporabnega in nezaželjenega pa ne. Pa če se na glavo postaviš.
To pa ni res. Moj otrok si je enkrat zelo želel piščalko (tako, kot jo imajo športni trenerji naprimer ali policaj, ki usmerja promet). Stane par evrov. Pa babici ideja ni bila všeč, ker je bila preskromna in je šla kupit eno ogromno, drago darilo. Prav, sem si mislila, in piščalko kupila jaz. Potem pa je bila užaljena do zvezd, kerje moje ceneno darilo otroka zelo razveselilo za razliko od njenega dragega. Sedaj pa mi pri vsej svoji pameti še povej, kako vzgojiš otroka, da se razveseli nezaželenega darila. Lahko ga naučiš, da pokaže hvaležnost za tako pozornost in se vljudno zahvali, a tistega, kar čuti v sebi (v tem primeru razočaranje), mu ne moreš preprečiti. Saj ni robot. Tudi ti se ne iskreno razveseliš neuporabnega darila, ampak zgolj ceniš gesto. Kar pa ni isto. A ti kot odrasla se veliko lažje pretvarjaš in razumeš, da ni važna vsebina darila, ampak pozornost sama po sebi. Otrok to stori dosti težje. Otrom je človek, ne robot, v katerega ti nalagaš programe, ki so ti všeč. In zatto se bo ne glede n avzgojo uporabnega in zaželjenega darila razveselil, neuporabnega in nezaželjenega pa ne. Pa če se na glavo postaviš.
[/quote]
pa vsi ste res pritegnjeni. ne stari ne mladi ne znate živeti z razočaranji. A se cel svet vrti, tako kot si si zamislila ti?
pa vsi ste res pritegnjeni. ne stari ne mladi ne znate živeti z razočaranji. A se cel svet vrti, tako kot si si zamislila ti?
[/quote]
Joj no, a pa življenje more biti samo razočaranje? Kaj je z vami? Če ste imeli vi pomanjkanje ni potrebno, da ga imajo vsi. Reši s svojo preteklostjo in nehaj težiti vsem in vsakomur, ki ni globoko razočaran nad življenjem.
pa vsi ste res pritegnjeni. ne stari ne mladi ne znate živeti z razočaranji. A se cel svet vrti, tako kot si si zamislila ti?
[/quote]
Saj to je to. Potem pa, ko odrastejo nastopijo nezadovoljstvo, žalost in depresija, ker je življenje polno dogodkov, ki si jih ne želijo.
Namesto, da bi otroke pripravljali na življenje, delate iz njih hendikepirane nezadovoljneže.
Ker sploh ne znajo hendlat niti z najmanjšimi z razočaranji.
tukaj je bolj od razočaranja totalno nesmiselno karkoli kupovati kar nekomu ne koristi. Se ti ne zdi??
[/quote]
seveda, saj ni pričakovati, da bi taki osebki imeli možgane za uporabo. Ta isti bodo potem jamrali, da jim mora država plačevati dom za stare, sedaj pa z denarjem delajo kot pras….. z drekom.
poveš tako kot je. Da obstajajo osebe, ki zmeraj obljubljajo, pa od tega nič ni. Da se ponavadi zato oni bolje počutijo, ker vsevprek obljubljajo. Da to ne velja samo zanj, da to delajo vsem okoli sebe (kar največkrat drži). In da ko naslednjič sliši od te osebe nove obljube, naj gre skozi eno uho notri, skozi drugo ven. Ko bo to večkrat slišal, bo že ponotranjil.
je pa hudo ja. Ker otrok take obljube vzame resno, tisti ki obljublja, so mu pa prazne marnje. Pri nas sem enkrat, ko je bilo prehudo (pa je šlo samo za obljubo, da si bo vzela čas za otroka in bosta imela dan zase) vpričo otroka rekla, da naj ne obljublja, kar ne more ali noče izpolnit. Da tako ne bosta v zadregi ne otrok ne ona. Je za nekaj časa zaleglo, otrok je pa tudi pogruntal, da so te obljube le prazen zrak.
pa vsi ste res pritegnjeni. ne stari ne mladi ne znate živeti z razočaranji. A se cel svet vrti, tako kot si si zamislila ti?
[/quote]
Ja kaj zdaj? Drago darilo od babice – ni prav, ker bo otrok razvajen. Skromno darilo, ki ga je bil otrok vesel – spet ni prav, čeprav že skozi vso temo lapate prav o tem, da morajo otroci biti beseli skromnih daril. Ajaaaa, otrok sploh ne sme biti vesel, da bo znal živeti z razočaranjem? Ja fajn. Ti kar za svojega poskrbi, da mu čim bolj zagreniš vsak dan. Tepi ga, ponižuj ga, oče naj začne pit, loči se, pa njegovo zlato ribico vpričo njega vrži mački za kosilo. Tako! Da se bo naučil živeti z razočaranjem, mulc frdamani. Kaj je pa rinil na ta svet? Ostali normalni starši pa bomo živeli z zavestjo, da otrok doživi več kot dovolj razočaranj v svojem življenju tudi brez tega, da mu za rojstni dan nalašč podarimo nekaj, kar mu ni všeč. Zato mu bomo za tisti dan omogočili malo veselja.
Veliko problemov imas, ki jih predajas sinu.
Ce te nekdo vprasa, kaj si zelis za praznike, to ne pomeni, da ti obljublja, da ti bo tisto ali sploh kaj kupil.
Kaksno zvezo ima otrokova vrednost z vprasanji njegovih stricev in tet? In z darili, ki jih je pricakoval, a ni dobil? To je edino mozno, ce ga nekdo vztrajno uci, da je vreden samo toliko kot od drugih dobi materialnih stvari.In ker ti o teh stvareh sprasujes tukaj, je jasno, da mu to sama vcepljas v glavo. Ni nujno, da z besedami. Otroci dobro opazijo tudi neverbalne namige in jih kopirajo.
Zacni ga uciti, da ljudje so, kot so in da njih ne more spremeniti, lahko pa spremeni sebe, da ne bo pasivna lutka, ki caka, kaj bo dobil, ampak clovek, ki bo sam ustvarjal.
Otroku razložiš, da je on super oseba, nekateri ljudje pa so pač nezanesljivi. Da to ni povezano z njim, ampak eni pač taki so. Nanje se ni za zanašati. Kar pa ne pomeni, da otrok ni super človek. Predvsem naj ne jemlje nase odgovornosti za dejanja drugih ljudi. On nikoli ni kriv za ravnanja drugih. Pomembno je, da otroci to razumejo. Kolikokrat se sliši, da otroci krivijo sebe za ločitev staršev in podobne neumnosti. To naj dojame. Da je on ok.
Veliko problemov imas, ki jih predajas sinu.
Ce te nekdo vprasa, kaj si zelis za praznike, to ne pomeni, da ti obljublja, da ti bo tisto ali sploh kaj kupil.
Kaksno zvezo ima otrokova vrednost z vprasanji njegovih stricev in tet? In z darili, ki jih je pricakoval, a ni dobil? To je edino mozno, ce ga nekdo vztrajno uci, da je vreden samo toliko kot od drugih dobi materialnih stvari.In ker ti o teh stvareh sprasujes tukaj, je jasno, da mu to sama vcepljas v glavo. Ni nujno, da z besedami. Otroci dobro opazijo tudi neverbalne namige in jih kopirajo.
Zacni ga uciti, da ljudje so, kot so in da njih ne more spremeniti, lahko pa spremeni sebe, da ne bo pasivna lutka, ki caka, kaj bo dobil, ampak clovek, ki bo sam ustvarjal.
[/quote]
Torej ti otroka učiš, da je smisel obdarovanja to, da neki neseš, pa ni važno, ali obdarovancu to ugaja ali ne? Ti si prinesel, tvoja naloga je opravljena, od tu naprej pa boli me k….. za obdarovanca. Ja super. Res. Potem je bolje, da mu vcepljaš v glavo, da je obdarovanje nekaj nesmiselnega in to navado popolnoma opustite. Bo več koristi tako za otrokovo razmišljanje, kot za njegova dejanja. Jaz svoje učim, da je najbolj važna povezanost med ljudmi, prijateljstvo….. Če pa že obdarujemo nekoga, se mu podari nekaj, kar vemo, da mu je všeč. Sicer je popolnoma brez veze. In hočeš nočeš si s tem otrok postavlja tudi mero, koliko je vreden. Ker z darilom pokažeš odnos do obdarovanca. Torej če se nekdo potrudi in ti prinese nekaj, kar ti je všeč, ti pokaže, da te ceni. In sploh ni nujno, da je to nekaj dragega. Lahko je samo otroku priljubljena čokoladica. Če pa ti nekdo prinese kar nekaj, samo da izpolni svoj del vljudnosti, pomeni, da mu je v bistvu vseeno zate in mu je važno samo to, da je on svoje opravil. Torej tak človek te ne ceni in ne spoštuje. Z darili torej pokažete tudi odnos do obdarovanca in s tem tudi koliko je (za vas) vreden.
Ja, sem jezna, ker zapravlja za brezveze. A je tako težko vprašat??? Ne razumem tega, res ne. Če vam je v interesu razveselit otroka, vprašajte, upoštevajte priporočila staršev. Ni treba, da je darilo drago, v resnici so velikokrat predlogi strašev celo cenovno veliko bolj ugodni, kot tisto, kar kupijo babice. Pa naj zapravljajo svoj denar, ampak vnuki velikokrat nimajo nič od tega. Nisem nehvaležna, samo škoda se mi zdi, ker na koncu otrok ni vesel, babica vidi razočaranje in je tudi sama razočarana, starši smo jezni, ker imamo še eno stvar več, ki jo je treba nesti na Karitas. Mah, brezveze. Saj razumem, da kdaj z darilom zgrešiš, ampak pri otrocih se res lahko vpraša starše in bo takih kiksov manj.
[/quote]
Aja, še pri darilih bi morala ti imeti roko nad vsem?
Daj no mir, babica naj kupi, kar se ji zdi.
Če si pa jezna, pa sama sebi pripiši.
Ahhh, saj ni res pa je!
Tudi ti delaš velike kikse.
Daj svoje kikse poglej.
Aja, še pri darilih bi morala ti imeti roko nad vsem?
Daj no mir, babica naj kupi, kar se ji zdi.
Če si pa jezna, pa sama sebi pripiši.
Ahhh, saj ni res pa je!
Tudi ti delaš velike kikse.
Daj svoje kikse poglej.
[/quote]
Pred tem, kar si označila lepo piše “če vam je v interesu otroka razveselit”. Torej ne gre za to, da imajo starši komando, ampak da vam namignejo, česa bi bil otrok vesel, saj zato vendar kupiš darilo, mar ne? Če ti je pa pred otrokovim veseljem v interesu tvoj ponos (tebi pa že ne bo nihče ukazoval) in delat po svoje, potem ja, se strinjam, kupi, kar se ti zdi.
Jaz sem svoji glupi levičarski materi točno povedal, da potrebujem gaming miško Supershot 5680 XL HD za ownanje noobov v FPŠ špilih, ona mi je pa kupila Supershot 5220 Standard. Kako naj človek rešuje zahodno civilizacijo in belo raso brez pravega orodja? Tako da ne vprašajte staršev, ampak otroke direktno, starši so marksistično indoktrinirani boomerji.