Problem je, da niti psihiatri ne razlikujejo simptomatike duševne motnje in odvajalne krize, ki se pojavi pri odtegnitvi zdravil. Za njih je to vse eno in isto. Pacientu se enostavno reče, da je prišlo do ponovitve bolezni. Pacient se vrača na zdravljenje in njegovo duševno zdravje je čedalje slabše.

Saj tako je bilo s mojo punco. Ona je bila večkrat hospitalizirana. Vsako krat v razmaku 5 ali 6 let. S časom je začela opuščati zdravila in se je vse spet ponovilo. Meni ni to šlo v glavo. Po hospitalizaciji je dobila ponovno orenk dozo tablet. Pred tem pa je jemala samo četrtinko ene tabletke. Ta njen pristop se mi je zdel kontra produktiven. Namesto, da bi se pogovorila s psihiatrinjo ji je samo tečnarla, da ji naj zmanjša odmerke zdravil. Vrti se v začaranem krogu pekla. Res mi je žal zanjo, ker je dobra oseba. Samo se ne more rešit iz tega pekla!

Saj tako je bilo s mojo punco. Ona je bila večkrat hospitalizirana. Vsako krat v razmaku 5 ali 6 let. S časom je začela opuščati zdravila in se je vse spet ponovilo. Meni ni to šlo v glavo. Po hospitalizaciji je dobila ponovno orenk dozo tablet. Pred tem pa je jemala samo četrtinko ene tabletke. Ta njen pristop se mi je zdel kontra produktiven. Namesto, da bi se pogovorila s psihiatrinjo ji je samo tečnarla, da ji naj zmanjša odmerke zdravil. Vrti se v začaranem krogu pekla. Res mi je žal zanjo, ker je dobra oseba. Samo se ne more rešit iz tega pekla!
[/quote]

Po teh zdravilih se je slabo počutila zato je psihiatrinji “tečnarila” za zmanjšanje odmerka zdravil. Slabo počutje po zdravilih je glavni vzrok opuščanja zdravil. Bolezenski izbruhi, ki se pojavljajo potem so velikokrat mnogo hujši kot prvič. Treba bi bilo vedeti kako je bilo prvič in kaj je vzrok zakaj se je znašla na psihiatriji. Večkrat ko nekoga zdravijo na psihiatriji je praviloma njegovo duševno zdravje čedalje slabše. Psihiatri temu rečejo, da duševna bolezen napreduje. Da so pa glavni vzrok napredovanja bolezni zdravila, to se pa zamolči. Visoki odmerki zdravil, ki jih pacient prejema na psihiatriji lahko na živčevju povzročijo nepopravljivo škodo.

https://www.google.com/search?rlz=1C1AVNG_enSI685SI685&ei=tDwgX8PwH4mE1fAP1v6voAw&q=barbka+{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}A1pruk+njena.svet24&oq=barbka+{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}A1pruk+njena.svet24&gs_lcp=CgZwc3ktYWIQDDIFCAAQzQIyBQgAEM0COgQIABBDOgIIADoGCAAQFhAeOgIIJjoFCCEQoAFQ_8sBWIajA2C2uQNoBXAAeACAAaIBiAHgEpIBBDAuMTmYAQCgAQGqAQdnd3Mtd2l6wAEB&sclient=psy-ab&ved=0ahUKEwjDmqaymvDqAhUJQhUIHVb_C8QQ4dUDCAw

Ljudi ne zanima resnica.

Ljudi, ki imajo razum in pamet nadvse zanima resnica.

Ampak moraš biti res nor, da greš sam od sebe v psihiatrično bolnico.

Barbka najbrž nima slabih namenov, vendar nastopa kot “psychiatry survivor” in s stalisca ” vse tablete so strup, vsi psihiatri so slabi” kar ji ne bo prineslo simpatij sirse javnosti in je v bistvu kontraproduktivno.

Psohiatri jo bodo tako zatolkli, ces da je laik in nima pojma, njene osebne izkušnje tako ne štejejo, javnost pa večinoma, da je “zmešana”.

V Sloveniji pač ni prostora za kriticno psihiatrijo, niti za kritiko psihiatrije, pac pa le za trdo, skoraj stalinistično dogmo, od katere so naprednejse drzave vseeno malo odstopile.

Ni prostora za drugo mnenje, niti alternativno diagnozo, diagnoza se lahko spreminja samo navzgor ( upgrade), tipicni primer je depresija 》 bi polarna 》 shizoafektivna motnja .
Pri tem ne vidijo, koliko na spremembe vplivajo psihiatricna zdravila, ki jih pacient ze jemlje…

In ” iatrogena poskodba” jim je spanska vas.

https://www.madinamerica.com/2019/05/psychiatrists-argue-attention-iatrogenic-harms/

Da ne omenjam, da je shizoafektivna ( malo shizofrenije, malo bipolarne, dobro premešamo) istocasno cedalje bolj popularna in na drugi strani izjemno kontroverzna diagnoza.

Barbka je samo povedala svojo zgodbo, kaj se je dogajalo. Takih in podobnih zgodb je pri nas najbrž še veliko. Nažalost.
Psihiatrična zdravila zdravijo na podoben način kot zdravi alkohol alkoholika.
Je pa res, da psihiatrična diagnoza pri nas še vedno služi diskreditaciji osebe.

Tudi meni so dali diagnozo shizoafektivne motnje. Da je bila ta zoprna motnja pri meni ustvarjena brez pomoči zdravil je ne bi bilo. Ta motnja se je pojavila po prvem “zdravljenju”. Dajem v narekovaj zdravljenje. V resnici sem bil deležen drogiranja z zdravili. Hudičevo je bilo.
Potem sem prebral tudi učbenik o psihiatriji. Tam lepo piše, da pri pacientu, ki je prvič sprejet na psihiatrijo je potrebno začeti zdravljenje z minimalnim odmerkom nevroleptika, ki se ga lahko, če ne pride do izboljšanja tudi ustrezno dviguje. Ko sem psihiatra, ki me je prvič sprejel vprašal, zakaj je štartal z maksimalno dozo raznih nevroleptikov mi ni znal odgovoriti.

Imela pa bo zmeraj dovolj hvaležne publike, saj v Slo psihiatrična rehabilitacija ne obstoja. Niente, nada.

Se psihoterapija je čedalje manj dostopna.

In dovolj ljudi s psihiatricno izkusnjo, obupanih, ponizanih in razzaljenih, ki jim je 9k, da se vsaj nekdo ukvarja z njimi.

Pred vrsto let so v ZDA novinarji preizkušali psihiatrijo, da so ugotovili s kakšno lahkoto se pride do diagnoze. Predstavljali so se psihiatrom z namišljenimi težavami. Večinoma jim je uspelo priti do diagnoze. Največji problem je pa bil kako se potem te diagnoze znebiti.
Pri nas se pa moramo vprašati v čigavem interesu je, da se človek ne more znebiti psihiatrične diagnoze.

Veliko ljudi pri nas je s pomočjo teh zdravil enostavno zašuštranih in se tega niti zavedajo ne. Sveto verjamejo vsemu kar jim psihiater reče. Duševna bolezen pa napreduje.

V interesu psihiatrije, ki je edina “nezmotljiva”.

In seveda, vsaj v kapitalističnem svetu; grabezljiva.

https://projects.tampabay.com/projects/2019/investigations/north-tampa-behavioral-health/

V interesu psihiatrije, ki je edina “nezmotljiva”.

In seveda, vsaj v kapitalističnem svetu; grabezljiva.

https://projects.tampabay.com/projects/2019/investigations/north-tampa-behavioral-health/
[/quote]

Res je.
Psihiatrična klinika je plačana od zasedenosti postelj.
Ljudje se niti ne zavedajo s kakšno lahkoto se povsem zdravega človeka spremeni v duševnega bolnika. S tem imajo največ izkušenj v bivši SSSR.

Ali pa hudo neosveščen.

Vsa zdravila, ki se jih uporablja v psihiatriji so nevrotoksična. Od anksiolitikov, antidepresivov do antipsihotikov.
Naprimer haldol, ki je bil razvit v petdesetih letih prejšnjega stoletja in spada v kategorijo nevroleptikov je izredno učinkovit in tudi izredno nevrotoksičen. Praviloma ga predpisujejo bolj agresivnim in nasilnim pacientom. Znanstveniki so proučevali učinek delovanja haldola na opicah. Z ustrezno visokimi odmerki haldola se je opicam možganska masa skrčila že v dveh letih za dvajset procentov.
Kakor sem videl iz pričevanja Barbke so tudi njej dali haldol.

Pred to generacijo nevroleptikov, ki je bila razvita v petdesetih letih prejšnjega stoletja so bili v psihiatriji v uporabi pravi nevroleptiki. Nevroleptik pomeni “zgrabiti živec”. V starih filmih kjer prikazujejo duševne bolnike vidimo res prave norce, ki so tudi fizično pohabljeni, defektni. Defektnost teh ljudi ni posledica duševne bolezni ampak posledica učinkovanja nevroleptikov.

Sem bil pred nekaj meseci na psihiatriji in tam je bila tudi mlajša ženska s katero se že nekaj let poznava. Pa pride do mene in mi samo reče zadavi me. Sem jo debelo pogledal in rekel to pa ne. Pa je šla. Pa mi naslednji dan ob srečanju spet reče zadavi me. V Hrastovec me hočejo dati, zadavi me.

V tem postu sem pisal o posledicah učinkovanja nevroleptikov. Mogoče bi kakšen farmacevt ali psihiater bolj precizno in točno vedel kakšna zdravila oziroma kombinacije zdravil so dajali takrat ljudem, da so jih tako hudo fizično iznakazila.

Ekstra piramidalni simptomi – dystonia, akathisia, parkinsonizem, catatonia, tardive dyskinesia – so gibalne “m9tnje”, ki nastanejo zaradi blokade dopamina v nigrostriatalni mozganski poti. So torej direkten, ceprav nezeljen ucinek del9vanja antipsihotikov.

S pojavom 2 generacije antipsihotikov, tako imenovanih atipicnih, so se pojavile trditve, ki se zmeraj krozijo, da so t.i.atipicni ( Risperdal, Olanzapine,Quetiapine) antipsihotiki mnogo boljsi, ker ne povzrocajo EPS.

Poglobljena studija ( C.A.T.I.E, 2005) je dokazala nasprotno, tj, da ni bistvenih razlik za tveganje EPS med tipicnimi in atipicnimi antipsihotiki.

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3018852/

Hvala.

ekstapiramidalni simptomi
https://learn.pharmacy.unc.edu/antipsy/sites/default/files/tardive_ps.jpg

Psihiatrična zdravila niso Blažev žegenj.

Avtor je izredno inteligentno odprl to temo. Kapo dol pred njim.