Glej, tvoj negativizem ti ne bo pomagal do boljše službe. Mi je pa počasi jasno, zakaj si, kjer si. ker ne sprejemaš nobenih argumentov, iz vsega, kar se ti pove, izvlečeš negativno. ker ti hodiš v službo, ki te ne zadovoljuje, misliš, da bi vsak moral stremeti k nekim spremembam, če pa ne stremi, pa je socialističen nesposoben ostanek. brezveze.

Ja, kdor visi v službi, ker je prepričan, da bo tam do penzije in se posledično ne izobražuje, ne usposablja, je socialisten nesposoben ostanek.
Pač pri 40ih, ko bi moral biti najbolj zagnan, najbolj vnet za nova znanja, usposabljanja, amapk namesto tega pa vegetira in čaka na penzijo.
In posledično so delodajalci pogruntali, da to ni to in vse težje je dobiti NDČ. Ker vedo, da ljudje potem začnejo čakat na penzijo v prepričanju, da je služba večno njihova.

kkao ap to, da tebe kljub zagnanosti nihče ne vzame vboljšo službo? Očitno je tvoja samopodoba bolj lažna. raje se s tem ubadaj, ne pa da etiketiraš druge. Očitno tvojo neko visoko sposobnost vidiš samo ti.

Ker še nisem iskala druge službe.
Sem pa že menjala nekaj služb in jih še bom.

Vpiši v google Pflegehelfer job poljubno nemško mesto in boš našla.

Če ne, pa Pflegehelfer Ausbildung.

Znanje nemščine? Najmanj A2 .

Plača je nizka, dovolj za življenje.

Razumem te, ker imam podoben problem, pa sem šla pred leti z veseljem v službo. V bistvu delam na tem, da bi imela še drug posel, ni pa enostavno vlagati energijo v nekaj še popoldne.
Res je, imam dobro plačo, boljšo kot ti in to je (žalostno) tudi razlog, da ostajam tukaj, kjer sem.
Svetujem ,da si (zelo) pozorna na objave za delovna mesta in če se ti bo katera zdela ok zate in je v ozadju služba za nedoločen čas, se maximalno potrudi, da jo dobiš.
Drugače pa nikjer ni idealno …

jz pa avtorico razumem.  to de se eni derete ‘ srečna bodi de sploh maš službo’ je bolj slaba tolažba. a povem zakaj? ker če človek sprejme neustrezno delo s katerim ni zadovoljen lahko nastopijo psihične težave. te so dveh vrst:  ker, čeprav so dubli neko zaposlitev z njo niso dosegli prej zastavljenih ciljev, in ker so pomembni tudi odnosi med sodelavci. jz recimo ko sem delala kot študentka v proizvodnji pred leti sem naletela na tam zaposleno ki me je skos minirala ker sem bla tam z izobrazbo in mi je bla fovš, ker sama tega ni nikoli dosegla. totalno nespoštovanje s strani zaposlenih. nasprotno pa, ko sem delala v Tosami kot študentka dosti kasneje pa smo meli super odnose in me zato nihče ni podcenjeval, vsi so me spoštovali, no vsaj večinoma.  pa pazite, bla sem z diplomo, kasneje z magisterijem, pa nihče ni jamral ker sem bla edina  z izobrazbo.  tam se zahteva samo osnovna šola, zlo redki so bli primeri k so recimo  imeli končano srednjo šolo ali faks. če bi jz hotla kandidirat za redno zaposlitev tam jo seveda ne bi nikoli dobila ker je razumljivo de mam previsoko izobrazbo zanje. pa še, eno je študentsko delo drugo pa redna zaposlitev.

jz sem tud brezposelna že od diplome dalje, žvim pri starših in oni me preživljajo. ker nimam službe v službo me nihče ne vzame čeprav hodim na razgovore in na preizkuse znanja, ne morem iti niti od doma, ker nisem preskrbljena. stara pa sem 40 let in sem malo mlajša od avtorice posta.

jaz se bl ukvarjam z vprašanjem ali sprejeti morebitno službo ali ne.  naj povem de sem magistrica upravnih ved, tud dodiplomc je bil na upravnem faksu,  in mam 7. stopnjo izobrazbe. ker mi je jasno de ker sem brez dneva delovne dobe ker razen študentskega dela nisem delala nič drugega  v življenju ker me v redno službo nihče note vzeti čeprav jo aktivno iščem,  mi je seveda jasno da nimam na službah za 7. stopnjo izobrazbe kaj početi. zato sem že na začetku iskanja službe, ker pač nisem ambiciozna oseba ampak sem realna in vem kje so moje meje in sposobnosti in do kam lahko sežem s svojimi študentskimi deli, večinoma administracijo ki jo iščem, iščem dela za srednjo strokovno šolo ali pa največ za 6. stopnjo izobrazbe in to je to. končano imam namreč tudi višjo poštno šolo kar je 6. stopnja izobrazbe.  na dela za 7. stopnjo izobrazbe se ne javim skoraj nikoli ker gre za sama dela ki so po naravi takšna de zahtevajo ljudi k so bli prej dolgo v službah kje drugje in se zanja zahteva 4 leta delovne dobe in več pa še super organizacijske sposobnosti zraven.

meni je osnovni cilj dobit primerno službo, čeprav za 5. stopnjo izobrazbe in biti z njo zadovoljna, itak.  glede na to de velik berem o ljudeh ki so sprejeli kakršnokoli službo zadovoljni pa z njo niso in potem letajo po psihoterapevtih ker zapadejo v depresijo,  res ne bi bila rada ena tistih ki bi šli, karikiram, tudi pometat ceste ker bi pač meli službo.  met službo ne sme in ne more bit edini kriterij. pogoj je tudi de si s službo zadovoljen ne pa de je potem v breme.

kot vidite mam zlo nizke kriterije glede služb in moji cilji so jasni.

ravno včeraj ko sem kandidirala na sodišču za sodnega zapisnikarja, pa sem doživela neprijetno presenečenje. oni so na vsak način hoteli od mene 1 leto delovne dobe ki jo seveda nimam, pri študentskih delih priznajo pri meni samo administracijo ne pa tudi proizvodnih del, in posledično potem to ne znese 1 leta delovnih izkušenj ( če bi šteli oboje zraven bi pa seveda zneslo. treba je štet vse skupaj, ne pa samo tisto kar njim paše. človeška neumnost sodišča in niso edini.).  in, ker nimam delovne dobe so mi, pazite to, povedali de če bi bla izbrana na razpisu za tega sodnega zapisnikarja de bi me butnili na delo strojepisca, za kar se zahteva 4. oz. poklicna šola in nič drugega brez delovne dobe.  rekli boste: ‘ srečna bodi de so ti ponudli drugo službo’.  drži, ampak to ni moj edini kriterij. jz recimo služb za poklicno šolo sploh ne iščem, zart tega ker nimam končane ustrezne srednje šole za takšno delo, končano mam normalno strokovno srednjo šolo, ekonomsko šolo.   bla sem presenečena, seveda neprijetno, vseeno pa sem jim rekla de bi tud takšno delo sprejela, jasno de ne bom rekla ne, sej sem normalna.

to delo, pazite, je eno najbolj bednih del na celmu sodišču. ne naučiš se nič, delaš sam neko brezzvezno administracijo k jo zna delat vsak študent in sploh ne nadgradiš svojih znanj.  jz pa sem med študijem velik delala administracijo po državni upravi in cilj pri službah je bil tud de bi v službah napredovala po znanjih. od tega dela na sodišču če ga dobim se ne bom naučila nikoli nič. a me razumete? ker se premalo zahteva, zato.  de ne bo pomote če bi bla jz študentka bi z veseljem sprejela takšno delo, se razume. ampak veste,  eno je študentsko delo drugo pa redna zaposlitev za nedoločen cajt, kjer si lahko na neprimernem in neustreznem delu kot je tole zame,  nekaj popolnoma drugega. pri redni službi ti ne morš kr tko rečt: ‘ jz ne bi več’ in dat odpovedi. tega mislim de skoraj ni ker samo butec lahko da odpoved v teh cajtih ko služb sploh ni in si srečen če kje sploh kej dobiš.

doma sem imela na to temo živčni zlom ker se mi zdi res pod vsakim nivojem, pri že tako nizkih kriterijih glede moje zaposlitve, opravlat takšno bedno delo.  pod mano bi bli samo še varnostnik, čistilka in poštar, tip k raznaša in razvaža pošto po sodiščih.  jz sem mela na sodišču drugačne cilje glede morebitne zaposlitve sej sem upala na delo vpisničarke, sodnega zapisnikarja in dela v glavni pisarni, kar bi bla čist spodobna dela in bi jih z veseljem opravljala. kandidirala sem že, bla tud na razgovorih ( razen za delo v Glavni pisarni),  in bi jih tudi z veseljem opravljala sej bi izpolnila s tem vse svoje kriterije glede služb in zaposlitve.  de bi pa pod nujno mogla sprejet in opravljat delo za 4. stopnjo izobrazbe za kar bi bil dober, naj mi oprosti, tud spoštovan frizer, k ma lokal kle pod nami in ma končano srednjo poklicno šolo kar ni nič, se mi zdi pa res pod vsakim nivojem. ne samo de delo v strojepisnici na sodišču ni primerno zame in neustrezno, še celo sama bi se počutla kot bedak med vsemi tistimi sodelavci k majo pa verjetno končane poklicne šole,  ker bi pač mela izobrazbo, pa tudi tvegala bi de bi me zart tega napadali skos, kar sem bla že deležna ko sem bla še študentka v proizvodnji.  de ne govorim o tem kako bi bla pol nesprejeta med ljudmi če bi mogla rečt ‘ ja delam na sodišču. ‘ druga oseba: ‘ kva pa delaš’.  jz: ‘ v strojepisnici sem’.  druga oseba: ‘ zakva pa nisi sodni zapisnikar k bi lahk bla sej maš vse sposobnosti za to delo’. jz: ‘ ja niso me hotli vzet ker nisem mela 1 leto delovne dobe pa so me butnli na to delo’.  druga oseba: ‘ pa si zadovoljna v službi’.  jz: ‘ nisem ampak sem delo mogla sprejet že zaradi sistema čeprav z njim niti približno nisem izpolnila svojih prej zastavljenih, realnih, ne previsokih ciljev’. druga oseba: ‘ boš šla kam drugam’. jz: ‘ seveda ne, se razume, sej s takšnim delom k bo zapisano v moji delovni knjižici ne bom dubla niti dela pometača cest, de karikiram.  prenizka izobrazba se zahteva za to delo in me na delu za normalno srednjo strokovno šolo ne bo normalen delodajalec jebal 5%, pa še prestara bom, ker si bo raje vzel 20-letno punco ne pa mene k spadam med ‘stare babe’.

vem zadevo bom psihološko predelala in če me bo sodišče res dalo na to delo če bom izbrana na razpisu ga bom seveda sprejela sej nimam kej nrdit v tej smeri. upam lahko samo de se bom z zaposlenimi razumela in de mi bo tud delo sčasoma ratalo všeč.  gospa sodnica je sicer včer nekaj omenjala de se baje da napredovat do mesta sodnega zapisnikarja samo jz tega ne verjamem. to je verjetno rekla samo zato de bi me dubla kot potencialno kandidatko.

tko de epilog vse te štorije od včer je de bom pač ko bom kandidirala za sodišče kandirala samo na žalostna dela v strojepisnici k so čisto neprimerna zame ker zanesljivo ne bom dubla službe kje drugje na sodišču ker nimam delovne dobe, zdej je to že jasno. na srečo, ker mam končan upravni faks, pa iščem primerno službo za 5. stopnjo izobrazbe za srednjo strokovno šolo tud drugje, na državni upravi, lokalni samoupravi, na javnih podjetjih, javnih zavodih in tudi v privat sektorju. tko de možnosti je veliko. pa še več jih bo ker se spravljam prek zavoda za zaposlovanje na tečaj knjigovodstva kjer bom dubla knjigovodska znanja pa bom lahk končno kandidirala tud na takšna delovna mesta kjer do zdej nisem mogla ker moje skromno zlo skromno srednješolsko in višješolsko predznanje s tega področja niti slučajno ne zadostuje ( moja generacija recimo če nikjer ne dela ne zna knjižiti z pc-jem ker se tega nismo učili v šoli),  zato sem se odločla jt na tečaj de si vsaj malo razširim znanja. nikoli ni prepozno, jz ko sem bla na našmu faksu še na izrednem študiju 1. leto na dodiplomcu sem mela sošolce stare čez 50 let k so vpisali faks zato ker so meli nasploh prejšnjo izobrazbo prenizko.

opravičujem se vsem pridnim tipom in ženskam k majo poklicne šole končane.  zlo vas spoštujem, pridni ste, šihte mate, to je vse sprejemljivo. moja minimalna pričakovanja glede služb pa so žal drugje ne pa v privat firmi na tehničnih delih in drugih storitvenih dejavnostih.