Vprašanje za vse ,ki so malo starejši,imajo večje ali že odrasle otroke,za sabo preko 30 let službe,relativno zdravi in urejeno življenje,zadovoljni s partnerjem,imate  svojo nepremičnino…?Bi bili še enkrat stari 18-25 let,vendar ne da bi vedeli ,kaj vam prinaša življenje?Lep dan vsem

ne,mlad sem bil v 80ih,najbolša muska,alko,cigareti poceni,šiht povsod,no sam ga mam še dons.s pogoji za penzijo.stara se pa vsak

Bi bil, če bi bila spet tako okusna hrana, tako prikupna in zvedava dekleta in tako malo metanja ven. In seveda tako dobra glasba (Dylan. Bitlsi. Rolingi, Simon in Garfunkel in še vsaj 5 bendov.

Bi bil, če bi se vrnila etika, ter zdrava pamet.

In predvsem, če ne bi bilo interneta in s tem povezanega prepričevanja že popolnoma prepričanih.

Ja, bi bila še enkrat mlada, a z današnjo pametjo😀

Kaj pa ti avtor-ica posta? Bi bil-a še enkrat mlad-a.

Ne. Izbrala sem dobrega moža, z urejenim podstrešjem. Nikoli nisem bila neka plehka punca, z leti sem postajala modrejša, nikoli pa ne bi šla nazaj. Tudi obžalujem ne, vse se je zgodilo v smislu osebne rasti, tudi grde stvari in razočaranja. Žal mi je le da sem bila preveč zaupljiva. Danes sem pametnejša in pazim, kaj govorim

Ne. Kakšen smisel ima biti spet mlad, če si isto glup in blesav kot si bil in ne uporabljaš možganov?😄 Fino bi bilo biti ponovno v mladem in zdravem telesu, ampak s pametjo zrelega in izkušenega človeka. Uf, to bi bilo pa res krasno!

Bi! In Slovenija bi bila prej samostojna država.

Raje bi bila starejsa, tam 75 recimo, rojena po vojni, ko je sicer zivljenje bilo tezko, a polno upanja in veselja, da je konec vojne, odrascala bi v 50ih in 60ih, v 70ih in 80ih bi bila odrasla zenska z dobro sluzbo, v 90ih bi imela ze odrasle otroke, po 2000 pa v penzijo.

Ali pa tam enih 60+, studentka v 80ih z najboljso musko, kot je nekdo omenil.

Sem rojena v 70ih, ni bilo tako slabo, bi bilo pa lahko bolje.

Zdaj gledam mladino, ta se sprasuje, v cem je poanta kapitalizma in zakaj nam je tega treba. Sram me je zase in vse generacije pred menoj, ki smo sproducirali tale svet nasim potomcem. Ne bi bila v njihovih letih.

Ne. Da dam spet vse skozi, od neskončnega študija, službe, norenja z malimi otroci, nikoli nobenega časa… ni šans. Končno malo manj pritiska in norenja, pa da bi šla spet nazaj?? Nope!

Mogoče za kakšen teden, mesec … no, al pa 2 počitniška :).

Sicer pa ne vem, če se mi ljubi še enkrat skozi vse. Pa mi je bilo v resnici vi vseh obdobjih čisto lepo. A mi tudi sedaj ni hudega.

Edino, kar bi zdaj od mladosti, je energija. Da bi bila v teh letih, a z vso mladostno energijo in zagnanostjo. To pa z veseljem 😉

Kar je bilo, je bilo. Imam raje lepe spomine na preteklost kot ponovno borbo s časom. Pot v starost mi je zelo všeč, ker mi ni več treba v tolikšni meri nabirati izkušenj kot v mladih letih. Vedno več miru potrebujem, ne pa džumbusa kot nekoč.

Niti za minuto mlajša, kot sem! Mladost je imela svoj čar, čas in ritem, ki je neponovljiv. Ne moreš narediti istih neumnosti tako spontano še enkrat, ne bi pa izpustila nobene.
Zdaj je pa čas umirjanja, svobode in modrosti, zaradi katere znaš to ceniti.

.https://youtube.com/shorts/CIH2irwuIiE?si=wve3FznBWCKQGkMx

Ne. Srednješolskih let nimam v najlepšem spominu. So mi prinesla veliko preizkušenj, od ločitve staršev, do nesrečne ljubezni, poskusa samomora, občutkov osamljenosti… Proti koncu je bilo malo boljše. Na faksu je bilo pa že boljše. Samostojnost, večja neodvisnost, moža sem spoznala… To so bila najbolj brezskrbna leta mojega življenja. Pa vendar se imam danes še lepše. Imam urejeno družinsko življenje, cvetočo kariero, svojo hišo, privoščim si lahko marsikaj… Res mi je lepo in nič ne pogrešam mladosti. Sem danes modrejša, manj naivna, bolj se znam postaviti zase, zavedam se svoje vrednosti. Resno, štirideseta so najboljša leta.

Nikoli ne razmišljam o tem, se mi zdi brezveze. Sem kjer sem in sem zadovoljna tako. Ne obžalujem ničesar in ne mudi se mi nikamor. Vse je točno tako kot mora biti..

Sram me je zase in vse generacije pred menoj, ki smo sproducirali tale svet nasim potomcem.

Nič ga nismo sproducirali mi. Niti slučajno!

Če gremo po vrsti od leta 1945: jugoslovanki, ter sovjetski komunizem, na drugi strani pa, ajde. še nekako sprejemljiv kapitalizem, ki pa že dolgo NI VEČ SPREJEMLJIV.

Izraelski “nadljudje”, ter ameriški težki miljarderji so dvignili glave, imajo agendo in jo dokaj uspešno realizirajo.

Mislijo, da imajo glede na premoženje in pozicijo PRAVICO urejati cel svet, torej tudi nas.

Jebite se, Američani, Izraelci in ostala kapitalistična svetovna golazen.

In pripravite se, da se boste kmalu stegnili, saj se nedvomno boste. Končno imate vsi, ki se nam trudite zavladati, več kot 60 let. Nekateri pa celo devetdeset.

Šampanjci za ta trenutek vaših smrti se že hladijo… V mnogih hladilnikih po celem svetu.

Matilda pa pridno brusi koso…

če bi bila še enkrat mlada, bi sigurno odšla ven iz te greznice, ki čedalje bolj smrdi. Ne bi bila tako emocionalno vezana na to zemljo, če bi vedela…

O, ja, bi!

Saj ne gre za to, da se vrnemo v natančno isto mladost, kot smo jo imeli! To potem ni “še enkrat mlad”, ampak “vse spet isto”, kar pa ni isto!

Absolutno da! Ob zgornji predpostavki, da je mladost, ki smo jo imeli, zdaj “že zasedena” in torej ne bi mogli dati skozi iste mladosti, pač pa, da smo še enkrat mladi, ampak z vsemi drugimi opcijami razen tistih, ki smo jih že “pokurili”. To bi bilo zelo zabavno!

Vrnil bi se v 20-30. Ni brige, ni pameti. Spremenil bi edino to, da bi pofukal še vse tiste, ki so mi bile na voljo, pa jih iz principa nisem. Kera budala sem bil.

Po svoje ja, ampak v podobnih okoliščinah kot v času moje mladosti. 80. so bila zakon.

Imam lepe spomine na mladost, pa tudi sedaj mi je zelo lepo in se veselim kaj vse me še čaka. Smo zdravi, v družini zelo povezani, materialno preskrbljeni, z otroci maksimalno zadovoljna.

Pa kljub temu se leta od 18 -25 ne da primerjati z nič na svet. Tako poln življenja, veselja, sreče in brezskrbnosti nisi nikoli prej in nikoli kasneje, Trenutno imam oba sina v teh letih (18 in 21) – prekrasno jima je, uživata v vsaki mikrosekundi, pokata od živlenja,….prekasno ju je opazovati in deliti to z njima.

Bi se vrnilav ta čas? – mogoče enkrat, ko ostaneva sama z možem in bo dan enak dnevu…

takoj in vem da ne bi delala več za žide v gospodarstvu ampak obvezno služba na fikus javni upravi .ne pa to da sem podrta zdravstveno ker so šefi v zlate palice nalagali ….

Večina ljudi, ki ima otroke, se tega ne bi šla, ker bi to pomenilo, da njihovih otrok ne bi bilo, nikoli ne bi obstajali. Še enkrat dobit istega otroka je pa mission impossible, tudi če imaš otroke z istim človekom.