Verjemi mi, da jaz ne delam za minimalca, mi pa ostane veliko zato, ker sem usvojila skromen način življenja. Ostane mi za stvari, ki mi pomenijo dodatek k življenju (recimo šotor za 650 eur je pač luksuz, se ti ne zdi).

Tak način življenja, kot ga opisujem jaz, res načeloma ni za družine, čeprav tudi take poznam, ki imajo male otroke in prakticirajo nekaj podobnega. Pač, večina ima raje “udobje” in to ni nič napačnega. Napačno je le prepričanje, da se z manj ne da živet. Ne preživet, živet.
[/quote]
ma da jo – to kar ti opisuješ je robinzonsko življenje. če ti je ok, imej ga, ne pa ostale v to prepričevat,da je to ok in normalno kot življenje. še manj jih prepričuj,da je imeti vodovod in elektriko hudo udobje.

Ne bi, ker s 150 evri na mesec pač ne moreš preživet.

Zdr. zavarovanje, če se sploh še lahko zavaruješ kot občan, je koliko, 25 evrov? Potem elektrika minimalno 20 evrov, ker je 12 do 14 evrov samo fiksnih stroškov. Voda, odvoz smeti, če si v ugodni občini, 10 evrov. Davek, zavarovanje za hišo najmanj 10 evrov na mesec. Telefon, da lahko pokličeš vsaj gasilce, vsaj 5 evrov na mesec. Evo, pa si že brez 70 evrov.

dodatno zdravstveno zavarovanje, pa hrana in osnovni higienski pripomočki – si že zdavnaj čez 150… pa še osnovnega nimaš za preživet

V Dechatlonu imajo izvrstni šotor za dva po ceni 22 eur in nekaj centov. Res ga priporočam.
Doma sem teden dni, prej sem se pa klatila po Trnovskem gozdu, bila sem tudi na Javorniku, prečkala Snežniške gozdove in celo prespala v planinski koči za 9 eur.

Je pa res, da se navdušujem na Nordisk šotorom za cca 650 eur, ki pa tehta samo pol kilograma. S čim bi te lahko prepričala, da je res kar govorim? S karticami, ki sem si jih pošiljala? Če je tebi nekaj nemogoče še ne pomeni, da to res NI mogoče.
[/quote]

Ni me treba prepričevat, ker vem, da solidno živeti tako brez zažiranja nekoga, ne gre.

Usvojiti osvojiti.

Verjemi mi, da jaz ne delam za minimalca, mi pa ostane veliko zato, ker sem usvojila skromen način življenja. Ostane mi za stvari, ki mi pomenijo dodatek k življenju (recimo šotor za 650 eur je pač luksuz, se ti ne zdi).

Tak način življenja, kot ga opisujem jaz, res načeloma ni za družine, čeprav tudi take poznam, ki imajo male otroke in prakticirajo nekaj podobnega. Pač, večina ima raje “udobje” in to ni nič napačnega. Napačno je le prepričanje, da se z manj ne da živet. Ne preživet, živet.
[/quote]

Šotor kar pozabi. Mogoče tistega za 1€ pri kitajcih.

Ni me treba prepričevat, ker vem, da solidno živeti tako brez zažiranja nekoga, ne gre.

Usvojiti osvojiti.
[/quote]

jaz tebe nič ne prepričujem. naslov teme je jasen in moji komentarji so jasni. jaz sem živela tako nekaj let in nisem prenehala s tem načinom življenja, samo določen del se je začasno spremenil. sama imam še vedno natančno toliko stroškov kot sem jih imela takrat in komaj čakam, da si spet odklopim elektriko, pač, brez nje mi čas teče drugače. zato mi pa seveda ni treba nikogar zažirati, saj vendar delam in imam svoj dohodek.

če ti povem, da se da živet brez da si lase umivaš s šamponom boš tudi rekla, da je to nemogoče, da postanejo lasje ne vem kakšni. ni res. sama si jih ne umivam z ničemer drugim kot z vodo in še to na dva tedna že več kot pol leta in so lasje čisto ok. pa zob si tudi ne umivam z zobno pasto, pa jim tudi nič ne manjka. zaradi tega niso niti bolj rumeni, niti bolj umazani.

ljudje smo o veliko stvareh prepričani, da brez njih ne gre. družba nam sugerira brez česa ni normalnega načina življenja in potem to ponotranjimo in se nam zdi naravnost grozno, da se v planinski koči ne moremo stuširat. ali da na vojskem ni trgovine, pošte in drugega in da obstaja še en kup vasi, kjer so samo stanovanjske hiše, pa čisto nič drugega. kako bi temu rekli? razvajenost ali izguba stika z realnostjo?

Ti to resno? Veliko Slovencev živi z manj in preživijo cel mesec. Polno rit imaš vsega.

Ti to resno? Veliko Slovencev živi z manj in preživijo cel mesec. Polno rit imaš vsega.
[/quote]

Aja. Ker je veliko bolj smiselno debatirati o 150 evrih?

Seveda ne. Služba me izpolnjuje.

Manjka vsaj ena ničla, še raje bi imel 2.500 mesečno.

delam tisto, kar me v življenju zanima in še relativno dobro plačano, zakaj bi se šla neko beraštvo?
Če recimo čez noč ostaneš brez vsega (recimo vojna), pa je tudi nekako treba preživeti.
Hudiča klicat nase pa se mi tudi ne zdi potrebno.
Sploh pa je socialna podpora, ki so jo nekateri zagovorniki tako veselo koristili, 400 evrov.

ne
sedaj imam vse to in še več pa skoraj jurja na mesec in ne hodim v službo, pa sem skos brez denarja ker ne pridem čez mesec, kaj si ti kaka čarovnica da prideš s 150 evrov čez, a imaš to zadost za vloške ko je tardeča pa za papir za rit obrisat

jaz tebe nič ne prepričujem. naslov teme je jasen in moji komentarji so jasni. jaz sem živela tako nekaj let in nisem prenehala s tem načinom življenja, samo določen del se je začasno spremenil. sama imam še vedno natančno toliko stroškov kot sem jih imela takrat in komaj čakam, da si spet odklopim elektriko, pač, brez nje mi čas teče drugače. zato mi pa seveda ni treba nikogar zažirati, saj vendar delam in imam svoj dohodek.

če ti povem, da se da živet brez da si lase umivaš s šamponom boš tudi rekla, da je to nemogoče, da postanejo lasje ne vem kakšni. ni res. sama si jih ne umivam z ničemer drugim kot z vodo in še to na dva tedna že več kot pol leta in so lasje čisto ok. pa zob si tudi ne umivam z zobno pasto, pa jim tudi nič ne manjka. zaradi tega niso niti bolj rumeni, niti bolj umazani.

ljudje smo o veliko stvareh prepričani, da brez njih ne gre. družba nam sugerira brez česa ni normalnega načina življenja in potem to ponotranjimo in se nam zdi naravnost grozno, da se v planinski koči ne moremo stuširat. ali da na vojskem ni trgovine, pošte in drugega in da obstaja še en kup vasi, kjer so samo stanovanjske hiše, pa čisto nič drugega. kako bi temu rekli? razvajenost ali izguba stika z realnostjo?
[/quote]

Potem mi pa res ni jasno, zakaj upokojenci jamrajo, ker imajo samo 200 evrov penzije.
Aja, ti nisi še niti 50 let stara. Nekega dne ugotoviš, da si ne moreš več privleči in nacepit dovolj drv in te zato štiri, pet mesecev na leto v tisti razdrapani hiši, ki je s 150 evri na mesec seveda ne moreš niti minimalno vzdrževat, kaj šele večja popravila, pošteno zebe. Deke so že zdavnaj tanke, da se vidi skoznje, kovtr razpada, volnena oblačila so začeli gristi molji … No, pri 40 mogoče še lahko lastnoročno ostrižeš ovco, ti lastnik dovoli samo zato, da te lahko gleda, iz nje spredeš volno in iz volne pulover. Pa takrat so deke še nove in še grejejo. Kaj pa pri 60?

Ne bi.

jaz tebe nič ne prepričujem. naslov teme je jasen in moji komentarji so jasni. jaz sem živela tako nekaj let in nisem prenehala s tem načinom življenja, samo določen del se je začasno spremenil. sama imam še vedno natančno toliko stroškov kot sem jih imela takrat in komaj čakam, da si spet odklopim elektriko, pač, brez nje mi čas teče drugače. zato mi pa seveda ni treba nikogar zažirati, saj vendar delam in imam svoj dohodek.

če ti povem, da se da živet brez da si lase umivaš s šamponom boš tudi rekla, da je to nemogoče, da postanejo lasje ne vem kakšni. ni res. sama si jih ne umivam z ničemer drugim kot z vodo in še to na dva tedna že več kot pol leta in so lasje čisto ok. pa zob si tudi ne umivam z zobno pasto, pa jim tudi nič ne manjka. zaradi tega niso niti bolj rumeni, niti bolj umazani.

ljudje smo o veliko stvareh prepričani, da brez njih ne gre. družba nam sugerira brez česa ni normalnega načina življenja in potem to ponotranjimo in se nam zdi naravnost grozno, da se v planinski koči ne moremo stuširat. ali da na vojskem ni trgovine, pošte in drugega in da obstaja še en kup vasi, kjer so samo stanovanjske hiše, pa čisto nič drugega. kako bi temu rekli? razvajenost ali izguba stika z realnostjo?
[/quote]

Eh. Ti ne moreš nikomur govoriti, da živiš s 150ojri na mesec, če si kupuješ zraven luksuz.
Mogoče za alpinca to sicer ni, vendar on ne bo trdil, da mu zadostuje mesečno 150e, da se preživi.
Razen, če živi na tuj račun.
Penzionisti imajo v večini takšno življenje, ostane jim točno toliko. Škrtarijo iz meseca v mesec, ker imajo nek cilj, namesto, da bi prodali svoje preveliko in predrago stanovanje, ga šparajo za vnuka, ki ga niti blizu ni.
Želeli bi pa v dom. Tam bi bilo zanje poskrbljeno, imeli bi družbo, ki jo že poznajo, lepo in zanimivo dnevno rutino, ne bi bili osamljeni in zapuščeni, ko niti na sprehod ne morejo.
Sami si zvežejo roke.
Zato, ne govori, da je tako živpjenje sploh življenje.
Dajmo jasno in glasno povedati, da to ni življenje vredno človeka.
S 150€/mes človeku uničimo njegovo dostojanstvo.
Nismo na Kubi ali Kostariki, kjer je to že bogastvo.
Živim sama, se sama preživljam, sem dokaj skrbna, pa ne morem trditi, da mi je toliko mesečno v zadovoljstvo.
Že klošarji, ki jim mi res plačujemo vse osnovno, dobijo mesečno več. Naj bo to vsaj približen okvir za samo vprašanje teme, oz avtorja.

150€/mesec je premalo. Sam jih dobivam precej več, zadnji 2 leti dobim na letnem nivoju cca 15{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} rednih prihodkov. Ne rečem da se s tem nebi dalo živet, ampak je premalo. V primeru, da imaš rešen stanovanjski problem in 2k€ potem bi šlo. Največji vprašanje pri tem je za kakšno investicijo gre in kaj ko ti prihodki usahnejo.

Za življenje s 150 evri na mesec in brez službe bi si pa morala svoje življenje res povsem preurediti.

Potem mi pa res ni jasno, zakaj upokojenci jamrajo, ker imajo samo 200 evrov penzije.
Aja, ti nisi še niti 50 let stara. Nekega dne ugotoviš, da si ne moreš več privleči in nacepit dovolj drv in te zato štiri, pet mesecev na leto v tisti razdrapani hiši, ki je s 150 evri na mesec seveda ne moreš niti minimalno vzdrževat, kaj šele večja popravila, pošteno zebe. Deke so že zdavnaj tanke, da se vidi skoznje, kovtr razpada, volnena oblačila so začeli gristi molji … No, pri 40 mogoče še lahko lastnoročno ostrižeš ovco, ti lastnik dovoli samo zato, da te lahko gleda, iz nje spredeš volno in iz volne pulover. Pa takrat so deke še nove in še grejejo. Kaj pa pri 60?
[/quote]

veš kako pravijo gorenci: tistemu, ki jamra, je treba še vzet. 🙂 malo za hec.

ne vem, zakaj drugi jamrajo, da imajo premalo. niti se ne vtikam v to za kaj porabijo svoj denar. to ni moja stvar. jaz sem bila na tem, da sem se morala odločat ali bom delala dobesedno karkoli za to, da poplačam svoje mesečne stroške, ali pa si oklestim stroške. odločila sem se za drugo in kakor hudo je bilo na začetku, je imelo smisel. življenje sem si totalno preuredila. kot si lahko že razbrala ne uporabljam v gospodinjstvu čisto nič drugega kot navadno trdo milo kar pomeni, da nimam stroškov z zobno pasto, detergentom za pranje perila, mehčalcem, šamponom, subrino, deodorantom za podpazduho in kar je še tega, saj niti več našteti ne znam, ker že tako dolgo teh stvari več ne uporabljam.
lansko leto sem dobila v dar pravi volnen pulover. verjemi, da ga bom nosila deset, dvajset let, dokler bo le zdržal in res ne vem zakaj bi imela poleg njega še dva tri puloverje, velurke in drugo sranje. če se količkaj spoznaš na volno veš, da odlično funkcionira, zato sem tudi vrgla stran vse kratke majice in si kupila tri nove iz merino volne, a vsako od njih nosim vsaj tri dni, tako dolgo ne zasmradijo. prostora v omari imam ob takih nakupih že toliko, da bom kar omaro samo podrla in si naredila samo dve polici namesto nje.
btw pred točno 10 leti mi je prijateljica podarila dve volneni deki. še danes sta kot novi in ju ne zamenjam za nič. le kako jima je zuspelo toliko časa ostat “pri življenju” ob redni uporabi.

kaj pa ko boš stara, kaj pa ko boš …. to so te zimzelene fore takih, ki nimajo pojma kako se lahko drugače živi in se sklicujejo na starost, obnemoglost, bolezen. kje pa piše, da mora biti star človek bolan in kje sploh piše, da bom živela dlje kot do jutri? moja soseda ima 83 let, pa si drva sama nacepi, znosi, kuri vsak dan, vrt ima v nulo porihtan, itd. ne zgleduj se po bolnih starostnikih, zgleduj se po vitalnih. smo taki, kakršne si sami sebe predstavljamo in jaz sem prepričana, da bom ok. če ne bom, pa tebe zagotovo en bom prosila za pomoč. za to imam svojo družino. 🙂

naj ti povem še eno misel: ljudje stradamo zaradi pomanjkanja razkošja. (Henry David Thoureau). Ali drugače: če misliš, da moraš imeti VSE, kar imajo drugi, da ti pripada VSE, kar imajo drugi, potem se boš za to VSE ubijal do konca. In če ti ne bo uspelo, boš za to krivil druge (državo, delodajalca, usodo). Sama sem raje v stari butani hiši in v miru, kot pa v ganc novi in talno v skrbi ali je fasada dovolj debela za karkoli že, ali je centralna peč še rentabilna ali več ne. smo si pač različni.

Za 150 nikakor ne, če pa tej cifri zadaj prilepimo še eno ničlo, bi pa morda poskusila.
150 je absolutno premalo!

Ne bi živela v hišici na deželi, tud če mi jo kdo zastonj da, pa konec koncev je treba tud v hišici na deželi plačat položnice. Pa tud kaj hrane, čeprav je vrt. Torej s 150 evri ne prideš nikamor. Vsekakor mi je varianta s službo in skoraj desetkratnikom 150 evrov čisto ok. In čez par let bo penzija, ko ne bom več hodila v službo, pa kljub temu dobila skoraj sedemkratnik 150 evrov.

Tale Katarina komaj čaka, da ji elektriko izklopijo? WTF??? Spet bo hodila v knjižnico krast državno elektriko za laptop, mbt itd. Napolni si mobitel, da goniš z lastnimi nogami generatorček in proizvedi energijo. Ne bo šlo? Čudno, ane?

veš kako pravijo gorenci: tistemu, ki jamra, je treba še vzet. 🙂 malo za hec.

ne vem, zakaj drugi jamrajo, da imajo premalo. niti se ne vtikam v to za kaj porabijo svoj denar. to ni moja stvar. jaz sem bila na tem, da sem se morala odločat ali bom delala dobesedno karkoli za to, da poplačam svoje mesečne stroške, ali pa si oklestim stroške. odločila sem se za drugo in kakor hudo je bilo na začetku, je imelo smisel. življenje sem si totalno preuredila. kot si lahko že razbrala ne uporabljam v gospodinjstvu čisto nič drugega kot navadno trdo milo kar pomeni, da nimam stroškov z zobno pasto, detergentom za pranje perila, mehčalcem, šamponom, subrino, deodorantom za podpazduho in kar je še tega, saj niti več našteti ne znam, ker že tako dolgo teh stvari več ne uporabljam.
lansko leto sem dobila v dar pravi volnen pulover. verjemi, da ga bom nosila deset, dvajset let, dokler bo le zdržal in res ne vem zakaj bi imela poleg njega še dva tri puloverje, velurke in drugo sranje. če se količkaj spoznaš na volno veš, da odlično funkcionira, zato sem tudi vrgla stran vse kratke majice in si kupila tri nove iz merino volne, a vsako od njih nosim vsaj tri dni, tako dolgo ne zasmradijo. prostora v omari imam ob takih nakupih že toliko, da bom kar omaro samo podrla in si naredila samo dve polici namesto nje.
btw pred točno 10 leti mi je prijateljica podarila dve volneni deki. še danes sta kot novi in ju ne zamenjam za nič. le kako jima je zuspelo toliko časa ostat “pri življenju” ob redni uporabi.

kaj pa ko boš stara, kaj pa ko boš …. to so te zimzelene fore takih, ki nimajo pojma kako se lahko drugače živi in se sklicujejo na starost, obnemoglost, bolezen. kje pa piše, da mora biti star človek bolan in kje sploh piše, da bom živela dlje kot do jutri? moja soseda ima 83 let, pa si drva sama nacepi, znosi, kuri vsak dan, vrt ima v nulo porihtan, itd. ne zgleduj se po bolnih starostnikih, zgleduj se po vitalnih. smo taki, kakršne si sami sebe predstavljamo in jaz sem prepričana, da bom ok. če ne bom, pa tebe zagotovo en bom prosila za pomoč. za to imam svojo družino. 🙂

naj ti povem še eno misel: ljudje stradamo zaradi pomanjkanja razkošja. (Henry David Thoureau). Ali drugače: če misliš, da moraš imeti VSE, kar imajo drugi, da ti pripada VSE, kar imajo drugi, potem se boš za to VSE ubijal do konca. In če ti ne bo uspelo, boš za to krivil druge (državo, delodajalca, usodo). Sama sem raje v stari butani hiši in v miru, kot pa v ganc novi in talno v skrbi ali je fasada dovolj debela za karkoli že, ali je centralna peč še rentabilna ali več ne. smo si pač različni.
[/quote]

Tri merino majice si si kupila? Reva, boga. Jutri pa še svilene. Saj, odlična izbira, ni kaj! Jaz bi tudi, delam, pa ne gre.
Ti si čarovnica, priklon.
In ti bi preživela s 150€/mesec, ko niti veš ne, koliko stane en dan najema sobička, če si slučajno še brez strehe nad glavo…
Daj, raje utihni, da te ne bodo lastna usta tepla!

Če si brezposeln in nisi na socialki, si moraš sam plačevati obvezno in dodatno zavarovovanje kar znese cca. 60€ torej bi ti od teh 150€ ostalo 90€, kar je enostavno premalo.

Tri merino majice si si kupila? Reva, boga. Jutri pa še svilene. Saj, odlična izbira, ni kaj! Jaz bi tudi, delam, pa ne gre.
Ti si čarovnica, priklon.
In ti bi preživela s 150€/mesec, ko niti veš ne, koliko stane en dan najema sobička, če si slučajno še brez strehe nad glavo…
Daj, raje utihni, da te ne bodo lastna usta tepla!
[/quote]

V Dechatlonu imajo na moškem oddelku te majice. ena stane 18 eur. Da boš vedela kje jih iskat, če jih rabiš. 🙂
Zelo dobro vem koliko kaj stane, ti pa ne veš s kom opletaš, zato raje nehaj.

In ti, Štajerski ego. Ne rabim več hodit v knjižnico, ker ne pišem bloga in si zato ti prikrajšan za en rumeni članek na dan. Bogi, res. 🙂 Generator pa na drugi strani stane, če se pokvari je potreben servis … zakaj ga že rabim? Aja, za to, da bi bil ti z mojim življenjem na tekočem. 🙂 🙂

Torej se v glavnem strinjamo, da se da živet z malo denarja, problem je le v tem, da smo navajeni na razkošje in se ga nočemo rešit.

zanimiva ideja, bi bilo za razmislit.