bil je že poročen z mano pa ne
Tole mi pa ni razumljivo. Ti bi očitala nekomu, da je s tabo zaradi drugih interesov, ker se ne bi želel poročiti s teboj in da te nima rad. Zakaj pa bi ga potem ti zapustila, če se ne bi poročil. A nisi zato z njim, ker ga imaš rada? Torej si z njim samo da prideš do statusa poroke.
[/quote]
Ali pa ločitve in mu pobere vse, kar lahko. Je lažje, kot če moraš dokazovat izvenzakonsko skupnost. 🙂
Tale post se meni zdi bistven v tej zgodbi. In po moje sploh ni bistvo poroka da ali poroka ne… Bistvo je, da svoje občutke/želje do partnerja primerjate z nečim kar je že storil (se poročil s prejšnjo ženo), posledičo pa se sami sebi ne zdite vredni. In to samo zato, ker se ne želi poročiti z vami.
Primerjanje z bivšo. In taka reč se še nikoli ni dobro končala. Vsaj jaz bi v takem dobil občutek, da bi vam moral stalno nekaj dokazovat, da bi vi verjeli, da vas imam zadosti rad ali da želim bit z vami.
Saj s foruma ne poznamo dejanskega stanja, ampak sem prepričan, da to, če želi res biti z vami čutite zelo dobro. Pa če se poroči z vami ali ne.
Pritiski pa niso ljubezen. Tudi če so narejeni z dobrimi nameni.
Saj imate nekako prav, pritisk je nekaj slabega, škodljivega za zvezo.
Ampak, ga ne prakticiram, kar pa meni ne pomaga preveč.
Še vedno se mi zdi, da me ne ceni, kot je cenil prvo ženo.
Ker, če res ni bila ok, kot pravi, zakaj pa se je potem poročil z njo?
No, ja, bom videla, kako se bo to končalo, s slabimi občutki z moje strani pa zveza tudi ni optimalna. Počutim se izkoriščeno za nudenje določenega udobja, pomoči v različnih poslih, obenem pa sem samo “priležnica”. Vsaj tako se pač počutim.
Tudi jaz sem 50+ , poročena in ločena.Prav tako partner , s katerim sva skupaj že 15 let in se imava čisto fajn.
Prvo in drugo leto bi se takoj poročila z njim.Takoj.Vendar on ne bi bil za.
Že takoj prvi teden me je vprašal za mnenje o tem.Takrat sem rekla , da se ne nameravam več poročiti, ker sem se v zakonu slabo počutila.Je bil zadovoljen z odgovorom.Ker je on doživljal enako.
Potem sva se včasih o tem pogovarjala in se smejala na ta račun.Če bi me pa zasnubil, oziroma vprašal, bi bila takoj za.
Zdaj nič več.
Pa se imava še vedno lepo in se razumeva.
Zakaj se ne bi?
Otrok nimava skupnih, stara sva čez petdeset.Oba sva bila že poročena in v zakonu je bilo obema težko in zanič.
Zdaj živiva kot partnerja.Seveda imava oba napake.In ko mi gre kakšen dan malo na živce in se umaknem v svoj becirk si mislim : Hehehe, kaj se bom sekirala, saj ni moj mož…
Tudi jaz sem 50+ , poročena in ločena.Prav tako partner , s katerim sva skupaj že 15 let in se imava čisto fajn.
Prvo in drugo leto bi se takoj poročila z njim.Takoj.Vendar on ne bi bil za.
Že takoj prvi teden me je vprašal za mnenje o tem.Takrat sem rekla , da se ne nameravam več poročiti, ker sem se v zakonu slabo počutila.Je bil zadovoljen z odgovorom.Ker je on doživljal enako.
Potem sva se včasih o tem pogovarjala in se smejala na ta račun.Če bi me pa zasnubil, oziroma vprašal, bi bila takoj za.
Zdaj nič več.
Pa se imava še vedno lepo in se razumeva.
Zakaj se ne bi?
Otrok nimava skupnih, stara sva čez petdeset.Oba sva bila že poročena in v zakonu je bilo obema težko in zanič.
Zdaj živiva kot partnerja.Seveda imava oba napake.In ko mi gre kakšen dan malo na živce in se umaknem v svoj becirk si mislim : Hehehe, kaj se bom sekirala, saj ni moj mož…
[/quote]
Če umre pred tabo boš tud tko razmišljala in ne boš pobasala premoženja njegovim otrokom?
Verjetno se je poročil mlad. Mlada ljubezen je drugačna od ljubezni v zrelih letih. Ko si mlad ne razmišljaš kaj veliko ker zaljubljenost ne pozna napak..
Takrat mu je bila ok sčasoma sta se pa zgubila in temu je sledila ločitev.
Ti preveč dramatiziras. Misliš da je poroka nujno edini znak ljubezni.? Ljudje se poročajo iz različnih razlogov, včas poroka nima veliko z ljubeznijo
V vajinih letih si jaz ne bi delala skrbi s poroko.. Tvoj občutek manvrednosti pa s poroko ne bo izginil ampak se bo preusmeril v novo zeljo vezano za tvojega partnerja. Ta občutek je tvoja skrb in ti moraš sama ugotoviti zakaj se počutiš kot priležnica.. Veliko ljudi živi na koruzi in imajo skupne otroke, premozenje pa se ne počutijo priležniško.
Bom poizkusil biti malo bolj jasen: osebno bi na vašem mestu delal na tem, da bi bil sam sebi ok. Pa če imam njega ali ne.
Morda se motim, a iz vašega pisanja razumem, da se vi ne počutite vredni – to pa pogosto povezujete s tem, kako se on do vas obnaša.
Meni se bi zdelo najbolj pomembno, da se bi sicer počutil nekaj časa slabo, če bi me partnerka “zanemarjala”. Ampak vseeno bi vedel, da sem kljub temu top in da je to njen problem. Moj pa je, kaj bom s tem naredil.
Verjetno se je poročil mlad. Mlada ljubezen je drugačna od ljubezni v zrelih letih. Ko si mlad ne razmišljaš kaj veliko ker zaljubljenost ne pozna napak..
Takrat mu je bila ok sčasoma sta se pa zgubila in temu je sledila ločitev.
Ti preveč dramatiziras. Misliš da je poroka nujno edini znak ljubezni.? Ljudje se poročajo iz različnih razlogov, včas poroka nima veliko z ljubeznijo
V vajinih letih si jaz ne bi delala skrbi s poroko.. Tvoj občutek manvrednosti pa s poroko ne bo izginil ampak se bo preusmeril v novo zeljo vezano za tvojega partnerja. Ta občutek je tvoja skrb in ti moraš sama ugotoviti zakaj se počutiš kot priležnica.. Veliko ljudi živi na koruzi in imajo skupne otroke, premozenje pa se ne počutijo priležniško.
[/quote]
Odlično napisano.
Ok, če te ne ceni, potem pa se ne poroči z njim. Poročiti se želiš z nekom, ki te ceni. Bemti!
Verjetno se je poročil mlad. Mlada ljubezen je drugačna od ljubezni v zrelih letih. Ko si mlad ne razmišljaš kaj veliko ker zaljubljenost ne pozna napak..
Takrat mu je bila ok sčasoma sta se pa zgubila in temu je sledila ločitev.
Ti preveč dramatiziras. Misliš da je poroka nujno edini znak ljubezni.? Ljudje se poročajo iz različnih razlogov, včas poroka nima veliko z ljubeznijo
V vajinih letih si jaz ne bi delala skrbi s poroko.. Tvoj občutek manvrednosti pa s poroko ne bo izginil ampak se bo preusmeril v novo zeljo vezano za tvojega partnerja. Ta občutek je tvoja skrb in ti moraš sama ugotoviti zakaj se počutiš kot priležnica.. Veliko ljudi živi na koruzi in imajo skupne otroke, premozenje pa se ne počutijo priležniško.
[/quote]
Si zelo obsojevalno napisala v smislu kot da zanjo vse ves. Kako ves zakaj ji poroka toliko pomeni. Ne mores ti nekoga tako soditi ker drugi zivijo brez poroke.
Poroka je simbolicni obred in nekomu pac to nekaj pomeni.
To si izpustila
Si zelo obsojevalno napisala v smislu kot da zanjo vse ves. Kako ves zakaj ji poroka toliko pomeni. Ne mores ti nekoga tako soditi ker drugi zivijo brez poroke.
Poroka je simbolicni obred in nekomu pac to nekaj pomeni.
To si izpustila
[/quote]
Nič nisem obsojevalno napisala. Jasno je da ima ženska kompleks če ne more razumeti zgodovine svojega partnerja (poroka in ločitev)
Ona se počuti kot priležnica ker je bil on nekoč poročen.. To doživlja kot da je imel bivšo za vrednejso od nje. Tak občutek je strup za vezo ker iz teh kompleksov se stvari samo zaostrujejo
Mlad razmišlja in deluje drugače kot zrel človek.. Starejši si bolj ti je jasno da je ljubezen in spoštovanje neodvisna od poroke same.. Ljubezen in spoštovanje je ali pa tega enostavno ni.
Nič nisem obsojevalno napisala. Jasno je da ima ženska kompleks če ne more razumeti zgodovine svojega partnerja (poroka in ločitev)
Ona se počuti kot priležnica ker je bil on nekoč poročen.. To doživlja kot da je imel bivšo za vrednejso od nje. Tak občutek je strup za vezo ker iz teh kompleksov se stvari samo zaostrujejo
Mlad razmišlja in deluje drugače kot zrel človek.. Starejši si bolj ti je jasno da je ljubezen in spoštovanje neodvisna od poroke same.. Ljubezen in spoštovanje je ali pa tega enostavno ni.
[/quote]
a ona ima kompleks, ker ne zmore razumeti partnerja po tvoje. Partner pa nima kompleksa (in ti tudi ne), ki ne zmoreta razumeti njene želje po poroki.
oh, kako enostransko – tisti, ki ne razmišljajo kot ti, imajo kompleks.
jaz pa razumem njen pogled in se strinjam – ljubezen in spoštovanje je – tudi pri prvi ga je očitno imel in se mu ni bilo problem poročiti. Torej, če ga ima pri njej, je potem nekje drugje v odnosu do nje težava – in razumem avtoričin pogled.
jaz bi celo rekla,da ona plačuje za bivšo… da je tista veza propadla s tem nova nima nič – ampak on se pa sedaj z njo noče poročiti.
Govoriš o mladostniški zaljubljenosti in poroki – poroka je simbolni obred in nima nobene veze z odgovornostjo v vezi, ker je ta enaka v zunajzakonski skupnosti. Torej kaj ima simbolični obred opraviti z mladostniško zaljubljenostjo, da se ga on sedaj več ne gre?
Pomeni to mar to,da ni resno v vezi in ima v ozadju pomisleke, da bo lahko čimprej zviznil ven? človek bi čisto lahko to pomislil in v tem smislu je potem zaskrbljenost avtorice logična in na mestu.
BIL JE MLAD IN NEUMEN, ZATO SE JE POROČIL. AMPAK GA JE IZUČILO IN SE NOČE VEČ IT TEGA.
Lahko je mislil, da bo fino, lahko je le šel po ustaljenih družbenih smernicah (kot bi šla zdaj ti?), lahko je nanj pritiskala družina, Cerkev, ženska sama, karkoli…
Ne pa zato, ker bi njo bil cenil bolj od tebe, to preprosto ne bo držalo.
Saj ti je tudi povedal, da hoče bit ravno s tabo do konca?!
Kako si lahko priležnica – a ima še katero drugo? Kolikor razumem, ne, torej je ves in samo tvoj!
Če to ne pomaga, predlagam kakšno malo psihoterapijo za razdelat te negativne občutke.
Šele potem boš lahko bolje vedela, kaj je bolj prav za vaju.
Vse dobro!
Zato, ker avtorica daje občutek, da se želi poročiti samo zato, ker se je partner nekoč že poročil, zdaj pa se ne želi in na podlagi tega ocenjuje jakost ljubezni. Tako se vsaj zdi, drugače ne vidim razloga zakaj mora omenjati to, da se je nekoč že poročil.
S tem daješ partnerju občutek, da bo večno moral dokazovati ljubezen, ker bo drugi ves čas iskal neke primerjave s preteklostjo. Z njo si seksal 5x na teden, z menoj pa samo 4x itn. To je neverding bitka.
a ona ima kompleks, ker ne zmore razumeti partnerja po tvoje. Partner pa nima kompleksa (in ti tudi ne), ki ne zmoreta razumeti njene želje po poroki.
oh, kako enostransko – tisti, ki ne razmišljajo kot ti, imajo kompleks.
jaz pa razumem njen pogled in se strinjam – ljubezen in spoštovanje je – tudi pri prvi ga je očitno imel in se mu ni bilo problem poročiti. Torej, če ga ima pri njej, je potem nekje drugje v odnosu do nje težava – in razumem avtoričin pogled.
jaz bi celo rekla,da ona plačuje za bivšo… da je tista veza propadla s tem nova nima nič – ampak on se pa sedaj z njo noče poročiti.
Govoriš o mladostniški zaljubljenosti in poroki – poroka je simbolni obred in nima nobene veze z odgovornostjo v vezi, ker je ta enaka v zunajzakonski skupnosti. Torej kaj ima simbolični obred opraviti z mladostniško zaljubljenostjo, da se ga on sedaj več ne gre?
Pomeni to mar to,da ni resno v vezi in ima v ozadju pomisleke, da bo lahko čimprej zviznil ven? človek bi čisto lahko to pomislil in v tem smislu je potem zaskrbljenost avtorice logična in na mestu.
[/quote]
Ona ima kompleks ker se počuti kot priležnica. S poroko bo to čudežno izginilo.? Ne, samo preusmerilo se bo drugam. S prvo se je razšel, torej če bi bilo med njima vse cool se ne bi
Simbolično se lahko poročita tudi na plaži..
Iz zakona se pa ne more zviznit.? Če se ne bi moglo bi ostal z bivšo ženo.. Če jo ima rad in jo ceni jo bo s poroko ali brez.. Če ne, pa nobena poroka ne bo pomagala
Saj nista 20 let stara ampak 50 več.. Od kje taki kompleksi.? Sama sebe v nič daje ko se počuti kot priležnica, to izhaja iz nje. Razumela bi ta kompleks če bi bil on se vedno poročen in bi mu bila ljubica. Ona je pa njegova partnerka s poroko ali brez. Z njim živi in si deli posteljo in mizo
Moj je bil tudi prej poročen. Je rekel, da mu poroka ni nič pomenila, da so ga pač prepričali v to. Tudi uradno razvezal se je šele po nekaj letih življenja z mano, formalnosti mu pač nič ne pomenijo, bolj mu je pomembno življenje samo. In ker tudi meni poročni list ni najbolj pomembna stvar v skupnem življenju, živiva brez uradnega “žegna” in vseh ceremonij že 25 let. In se imava prav fajn.
Najprej sem mislila, da tole piše ena nedorasla bejba max nekje sredi dvajsetih, zdaj pa vidim, da si dvakrat starejša. In do te starosti še nisi pogruntala, da je bolj pomembno življenje samo kot pa papirji in ceremonije? Da nekdo pri petdeset+ še kar sanja o romantični snubitvi in poroki … Malo se vzemi v roke, nehaj sanjat in razmišljat o (njegovi) preteklosti ampak se osredotoči na sedanjost in na to, da ti je itak rekel, da si želi biti s tabo do konca življenja.
babnica pri 50+ bi se že lahko navadila, da v življenju jasno pove svoje želje.
Ona ga pa muči s spraševanjem, zakaj se je z bivšo poročil, v resnici pa se želi samo poročiti.
Njen to razume dobesedno in mu je mučno povedat, da je takrat bil recimo noro zaljubljen in je verjel, da bo trajalo večno. Sedaj pa je super zadovoljen z vsem kar mu avtorica nudi in se mu ni treba niti malo potruditi in ve, da se lahko to kadarkoli spremeni in noče niti malo dodatnega bremena ali kakšnega podpisovanja papirjev.
Realno pa je razlika med poročenostjo in neporočenostjo še največja, sploh če imata kakšne odrasle otroke, bivše partnerje. Kdo bo dobil penzijo po drugem, če eden umre in je več kandidatov? Kdo ima pravico odločat, če nekdo hudo zboli ali se ponesreči?
V takih primerih zna tudi preprost papir pomagat.
Tale post je nekaj najbolj žalostnega, kar sem v življenju prebrala. S čim vse si ljudje grenite življenje in si delate probleme, kjer jih ni. Da rabi človek pildek, da ve, da ga ima nekdo rad? ?? Pri 20 razumem, da si mlad in neumen, ampak da razmišlja tako nekdo pri 50-ih, po sedemletni zvezi? Ljubezen ne živi na pildku, ampak v srcu, v pogledih, v dejanjih. Če tega od svojega moškega ne čutiš, te ljubezni z njegove strani ni ali pa je ti ne znaš prepoznat. Če je prvo, bi bila poroka kapitalna napaka, če pa drugo, pa ravno tako – ampak zanj. Človek te ima rad, rad bi ostal s tabo, ti pa upaš izjaviti, da mu brez pildka tega ne verjameš. Včasih me je res sram, da sem ženska. Kakšne kokoši ste nekatere.
Razumem, če bi rekla, da se želiš poročiti zaradi tradicije, ker si o tem od nekdaj sanjala, razumela bi tudi, če razloga povedala ne bi, da pa izjaviš, da rabiš potrdilo o ljubezni??? Pa kako si lahko tako nedorasla? Sploh po njegovem ponesrečenem zakonu?
Jaz se z njegovo bivšo ženo nisem nikoli ukvarjala in nikoli nisem rabila “potrdila”, da me ima rad. Ker mi to vsak dan pokaže. Če me kdaj ne bo imel več, mi pa noben pildek ne bi pomagal.