Biti samski je najbolj bedno
:)))
Luštno.
Kar najbolj muči fantke, je pa to, da smo nekateri (moški ali ženske) popolnoma sposobni biti kdaj tudi sami, ne bojimo se sebe, svojih misli, in samote. Še več: radi smo kdaj pa kdaj tudi sami. Imamo dovolj znanja, discipline, razgledanosti, domišljije in pameti, da se imamo lepo.
Delamo in zaslužimo dovolj, da smo lahko popolnoma neodvisni – se mi zdi, da je to eden najhujših “grehov”, kar jih ženska lahko zagreši. Pravih moških to ne ogroža, tiste bolj uboge pa zelo. Oni hočejo kokoške, ki jih lahko zaščitijo, jim govorijo, kaj naj mislijo in kako naj delujejo. Groza jih je žensk, ki nimajo ravno slame v glavi, ki so sposobne delati, zaslužiti, se lepo imeti. Taki ne more govoriti, kaj bo počela, in kaj bo mislila. Takim ne more lagati, jih postavljati na stranski tir, in potrepljati po glavi, kadar kokoška “naredi prav”. In kokoš se nauči, kako se mora obnašati, kaj sme in česa ne sme.
Glejte, fantki, to ni za vse. Držite se svojih kokošk, nam pa dajte mir, prav?
Vsa čast redkim moškim izjemam na tem zakotnem forumu, ki spoštujejo tudi take, ki ne visimo nikomur okoli vratu, ker nam ni treba.
Še to sem pozabila povedati: če najdeš pravega partnerja zase, je to odlično, Pravo partnerstvo je nekaj najboljšega, kar se človeku lahko zgodi. Upam, da se mi bo (še) kdaj.
Karkšnokoli laganje, poniževanje partnerja, izdaje zaupanja, degradacija – to se ne dela. Ko imaš partnerja, je partner prvi, ne pa da letaš naokrog in iščeš kaj, kar bi ti izpolnilo življenje.
In še beseda o verodostojnosti: nikakor ne morem jemati resno zapise vezanih, ki odpirajo teme, kako je bedno biti sam, in da so sami samo tisti, ki jih nobeden ne povoha, in da si moramo čimprej najti koga, ni važno koga, in kakšnega, samo da nisi “ssssaaammmskkiiiii”.
To je vse, kar sem želela povedati, pregovarjala se ne bom z nikomer. Še enkrat pa: hvala lepa vsem, ki izstopate iz črede :).