Pozdravljene!
včeraj sem po naključju našla en blog, očeta, ki že vse od spočetja dalje piše, kako je nastajal dojenček vtrebuščku, pa na dolgo in široko o porodu, pa ko so domov prišli in sedja napiše vsak dan kaj se dogaja z dojenčkom, pa skoraj vsak dan obvezno slikca zraven.
kako to gledate ve na to?
meni se zdi malo preveč razgaljanje? osebno tega ne bi nikoli pisala na internet. kaj pa vem, nekaj pa le ostane samo družinskega?
kaj menite ostale?
hvala za mnenja!

…predvsem ima ta ata zelo, zelo veliko časa, ki bi ga mogoče bolj koristno porabil, če bi pomagal mamici pri otročku……

napiši link, da vidimo, kako podrobno oče piše o tem

Eni so obsedeni, očitno pa tudi ne ve, kaj bi z otrokom, če si vzame toliko časa za javno nakladanje.

Meni se pa to zdi zelo lepo, ker konec koncev bo to tudi nekaj lepega, da bo ta otrok lahko cez nekaj let tudi sam prebral…….in lep spomin.

dnevnik mu lahko pišeš na računalnik. tudi sama sem prvo leto beležila pomembne stvari za svojo hčerko. kaj pa vem, da bi pa cela Slo brala o tem kaj se nam dogaja…ne vem no…

blog je pa tule:
http://tinezorko.blogspot.com/

upam, da me ne bo kdo “obesil”, ker sem ga dala link sem

Mislim da se bo kdalu naveličal.

Ko bosta dobila drugega otroka, se ne bo več tolk ukvarjal.

lp

Mi lahko, prosim razložiš kaj je to blog in kje se to najde?Hvala.

meni je simpatično :$

oh ne pretiravat no, blogi so danes postali cisto nekaj vsakdanjega, veliko ljudi jih pise…. pa tudi nic kaj spornega se mi ne zdi v tem, kaj pa pise tako groznega? tistega, ki ne zanima naj ne bere…. marsikdo pa rajs prebere kaj lepega kar se drugim dogaja kot pa samo novice in crno kroniko…. vsakemu svoje..

Komu se pa da to sploh brati? Kakšni blogi so zanimivi, ampak tole se mi pa ne zdi.

Ne zdi se mi pa nič groznega, saj temu so blogi namenjeni…

Eni pač pišejo bloge, drugi pa po cele dneve visijo po forumih. Pometajte pred svojim pragom, pa ne vtikajte se toliko v stvari, ki jih počnejo drugi.

Tale

je 100x bolj zanimiv.

No to da piše vsak dan si si kar izmislila!!!

Meni je všeč. Dve slikce so od dojenčka, pa nekaj njihovih, pa kuža. Zelo luškan blog in ko bo malo večja bo lepo prebrat tudi njej.

:-))

se strinjam, da bo otrok lahko to čez leta prebiral, ampak vseeno ne razumem očeta, da to objavlja…..

to je po mojem čisto osebna stvar, ki naj ostane v krogu družine.

pred svojim pragom mi ni treba pometat: ker kar se moje družini tiče, je za vrati. javno pa ne grem razglašat vseh dogodkov.

no, morda pa sem preveč “zapeta” in bi morala kdaj tule gor napisat in odpret temo: ej. ful sem se sedaj dol dala z enim poštarjem!

Dragi in drage!

Zgolj slučajno sem vas tukaj našel, zahvala gre http://www.statcounter.com, ki mi je pokazal, da je nekdo iz te strani obiskal blog.
Seveda sem odprte narave in prav nič me ne moti vsakršno mnenje na tem forumu. Bom pa odgovoril na vaše pomisleke, od katerih so nekateri morda celo upravičeni, drugi pa ne.
Na začetku, nekje v drugi tretjini nosečnosti sem začel pisati blog tinezorko.blogspot.com. Pa ne zato, da bi iskal odzive javnosti, temveč le zato, ker je to bil najbolj enostaven način beleženja dogodkov, ki se le redko ponovijo, so pa tako zelo posebni. Pač nisem našel načina, da bi sporočila lahko objavil zasebno, pa sem po premisleku in pogovoru z mamico sklenil, da tudi ni narobe, če nekdo drug to prebere. Saj tisti, ki mu takšne stvari niso zanimive, itak tega ne bo bral. Tudi prvenstveni namen je bil blog zaključiti ob rojstvu hčere in ga natisniti na papir. Pa se je oglasilo kar nekaj zvestih bralcev in menilo, da bi moral s tem nadaljevati.
Tako sem ustvaril nov blog sarazorko.blogspot.com, kjer sem začel pisati o našem doživljanju starševstva. Tukaj sem imel še večje pomisleke, kar se naše razgaljenosti tiče, a so se izkazali za povsem neupravičene. Prav preko bloga smo v naših najtežjih trenutkih dobili pomoč, ki je nismo našli niti v bolnišnici. In mogoče bo prav zaradi tega našla pomoč tudi katera druga mati, ki se na začetku sooča s podobnimi težavami, kot smo jih imeli in jih verjetno še bomo imeli mi. Želel sem napisati stvari, ki niso takšne, kot smo jih poznali iz branja revij, knjig, poslušanja predavanj v materinski šoli.
Nikakor pa ne sprejmem očitkov, da sem zaradi tega slab oče, ki nima zaradi pisanja bloga dovolj časa za svojega otroka in mamico. Vsem, ki še niste mamice, lahko odkrito želim takšnega očeta ob sebi, kot sem sam, saj se jasno zavedam, kaj pomeni pomoč mami. In če se vam to ni ali ne bo zgodilo, se takrat drugič ugriznite v prste, ker ste kaj takšnega lahko zapisale. Pisanje objave na blog vzame 15-30 min. In ne napišeš tega vsak dan. Saj res.. Koliko časa pa preživite ve za računalnikom, raznim prebiranjem forumov, blogov, novic, klepetanjem preko raznih programov kot so messanger, skype in ostali? Gotovo več, kot je teh mojih 30 min. Pa tudi če ne.. Koliko je časa, ki ga potrošite totalno nekoristno?
Pisanje bloga se je pri meni izkazalo ne samo kot priročno vodenje dnevnika, ki bo trajen spomin, ampak celo za koristno.
In če je katera še vedno prepričana, da zaradi tega kdo nima časa za družino, naj prebrska blog hirkani.wordpress.com. Le malokdo, če sploh kdo, seže hirkani do gležnjev, kar se izkoristka časa tiče. Tako po skrbi za družino kot pomoči ostalim in delu, ki se mu vsakodnevno posveča.
Mislim, da nekatere tukaj potrebujete vzor.

Tudi sama sem v nosecnosti zacela pisat podoben blog, a skozi oci otroka. Ideja se mi je zdela zanimiva in sem nekaj casa razmisljala o tem, potem pa zacela, tako za sebe. Nihce tega ni bral. Ker pa so me bliznji (babice, tete, pradedki ipd.) pogosto sprasevali o moji nosecnosti in razvoju, sem zacela pisat se enega v slovenscini, malo manj osebno razmisljujocega, a s podatki o mojem otroku – za njih. Ne za neznance, ki bi se naslajali – pa tudi, ce bi se, je to potem njihov problem, se ti ne zdi, mojca? Saj bloga ne oglasujem ali prodajam. Pac obstaja. Komur dam link, bo vedel za njega, ce ga se kdo drug najde, ga pa naj. Ce je komu zanimiv, sem kvecjemu vesela. Potem, ko se je moje dete rodilo, sem imela morda pomisleke, zaradi objavljenih slik in imen, pa nisem niti vedela, ce bom lahko nadaljevala – pomanjkanje casa. Potem je pa se otrokov oce kaj napisal in ga mamo. Se mi zdi, da bo lep spomin nam na ta cas in tudi darilo, ki ga bo nasa pikica zelo vesela.
Sicer pa prebiram vse zgoraj omenjene bloge in moram rect, da so mi veliko pripomogli pri navajanju na starsevstvo ter s svojimi izkusnjami in informacijami.
Mislim torej, da so blogi v vsakem primeru koristni, negativne strani so odvisne samo od morebitne zlorabe (ce ne verjamemo, da so ljudje dobri), vsak pa ga zacne pisat prostovoljno, iz svojih razlogov in s svojimi nameni.
LP,
Ka.

Gutten TAG!
I bookmark your site, best greetings.
We enjoyed visiting your website very much. We enjoyed visiting your website very much.

Check this:

codeine[/url] http://codeine.butkel1.org/ codeine

See ya!

My life?
generic hydrocodone

Don’t rightly know how or why.
jewelry
wholesale up body

Ysun!
up body jewelry

butalbital[/url] http://butalbital-best5.blogspot.com/
Good Luck!