…ker se takole prijetno družimo, ker smo to kar smo in ker je pred nami zopet čudovito lep dan z soncem obsijan kot že celi teden.
Naj nam drobne stvari popestrijo dan…

Cmoka za dobro jutro vsem, na lička seveda!

Cmokca vračam!

Jutro! Smo delovni???
Všeč mi je tvoja misel,Jaz pa se ponavadi sprašujem: zakaj?….ko pa točno vem,da ne bom dobila odgovora…
Tale tvoj “bratec” (sonce odzunaj) me skozi okno tako boža po nogici,da bi ga najraje šla ven objet,malce se moram prestavit,da mi bo obrazek objel s sončnimi žarki…
Smo vredu ajali???

Trilči, delovni vedno od jutra do vecera, vsaj jaz…
Ja meni pa se dopade tvoja misel kajti besede so res le besede, dejanja pa govorijo in povedo resnico…in to je to…ja soncki pa smo nagajivi, vedno nekomu nagajamo, cakaj ga bom jaz malo pocukala tistega sončka, ki ti nagaja, naj te še malo poboža, da boš imela danes res lep dan…

…me nič ne jezi,včeraj sem se od sile malo vsedla na terasi in kar tako vegetirala…Kako je bilo na Pediatričnem???

tudi tebi, SončeK!

Zgleda, da sva (spet) v istem razpoloženje, ravno sem spodaj pisala Sprevržku o podarjenih trenutkih….:-))

Cmoka pa itak nazaj, saj veš!

Tam je vedno žalostno saj ves bolezni in ta drobcena teleščka…ampak ker tega ne smem pokazati, se moje misli preusmerijo v radost in ko to vidim tudi v njihovih učkah je moja sreča popolna, ja takšen dan ti da ogromno in tista misel kako malo je včasih treba da nekoga osrecis, samo čas si vzameš…..Ja ti majhni mačkoni mi res polepšajo dan …

Včasih je potrebno tako malo,da osrečiš tale mala bitjeca…svet se je preveč obrnil k materializmu…meni je najlepše,če me iz vozička pogleda kakšen mali “pamž” in se mi sladko nasmehne…takrat bi objela cel svet…nasmešek in že je svet lepši…
Služba pa bo že prišla…ko bo hotela oziroma ko jo bom hotela…zdaj je pač šola na prvem mestu…

Ja k….k moj, tako je, jupiiii!