Bosa pojdiva …….
……….. dekle obsorej,
bosa pojdiva prek zemlje dehteče,
sredi zasanjanih češnjevih vej,
poljubi me nežno na usta dehteča ……..
/priredba Kajuha/
Tako sem vesela in tako zelo zadovoljna, da mi po glavi neprestano roji pesem Karla Destovnika Kajuha, ki sem jo morala po svojem notranjem nagibu prirediti po svoje …. da povem, da sem zadovoljna, da sem vesela, da se mi je nekaj odmaknilo, da sem govorila z nadrejenim in malce uredila nekatere stvari …….. da spet slišim jutranjo pesem narave in življenja v njej. Pesem meni najljubšega ptička kosa, ki me zna tako pogreti, tako razveseliti in osrečiti. Ko zapoje kos, vem, čutim, slutim, da začne življenje dobivati nove podobe, da prihaja toplina od tam, od koder je ne pričakujemo. Ko zapoje kos, se z radostjo spomnim tisoč in ene lepe reči in se zahvalim stvarstvu za vsak dan posebej. Ko zapoje kos in ko na trati pred hišo uzrem že večkot dese centimetrov velike poganjke narcis, ko se že ob 6. uri zdani in ko kljub polovici noči, ki jo človek porabi v razmišljanju še vedno občutimo spokojnost in veselje do novega dne, takrat res prihaja nov čas.
………………………………………….
Hitenje vsepovsod je postalo naš način življenja. Hitimo zaradi hitenja, ker ne znamo več drugače. Sami sebe goljufamo za trenutke osrečujočega pričakovanja. Ko bi se lahko na poti, ko se počasi približujemo svojemu cilju, vnaprej veselili zmage in jo tako nekako že doživjali ! Več bi imeli od življenja.” /Z.Modrej/
————————————-
Ustavimo se danes za hipec – tukaj, tam, kjerkoli in naužijmo se sreče, da živimo v času, ko si kljub vsemu tudi hipec lahko privošimo. Danes bom nekaj hipov gotovo z vami.
SIROTI
Cvetica nerazvita,
Rastoca vrh planin,
Ti zapuscena; skrita
Poganjas sred pecin.
Kedo — li te zaliva,
Komu pac ti si mar,
Cvetica ljubezniva,
Pa jaz ti bom vrtnar!
Skrbno te bom zalival,
Lepo te bom gojil,
Ce tudi drug te bo vzival,
Ko cvet se bo razvil.
Oj dete, dete malo,
Nedolzno dete ti,
Sirota si ostalo,
Kedo zate skrbi?
Pa ce nikdo na sveti,
Jaz bom pod skrb te vzel,
Le rasti v lepem cveti,
Cvetu bom jaz vesel.
Za blagost ti gorece
Bom prosil, angelj moj,
Ce tudi tvoje srece
Delil ne bom s teboj!
S. Gregorčič
