Božična večerja z novim partnerjem
kaj če bi se začela sekirat, kaj bo 17.2.2017, kak boste preživeli večerjo, boste družina, se boste imeli radi ali se na silo gledali?
koji k boste delali 25.12.? se v sovraštvu in grdih pogledih nažrli neke pečenke, se igrali s figuricami ovčk in dojenčka kao družina ali kaj?
toti vaš božič je ena sama hinavščina!
Heh, očitno ne gre združitev partnerja in otrok.
Lej avtorica, sem moški, pa še tak bi rekel za sebe, da rade volje kej podrem kar ni bi smel recimo, kar se žensk tiče. Ampak tukej ni dileme, izbral bi svoje otroke za Božično večerjo, jebač bo že počakal. Mogoče vam pa združitev rata drugo leto.
Na balkanu pravjo tako, život je takav, čupav i dlakav…. hehe. Malo morgen, se je kar tako ločevat ob otrokih….
Hčeri nista več nobena otroka, ampak punci, ki se zd sami krepko spogledujeta po nasprotnem spolu, sploh starejša. Sploh pa otroci nimajo kaj postavljati pogojev svojem staršem. Me zanima, če sta očeta tudi odrezali, zato ker ima novo.
Pri tako velikih otrocih je nujen pogovor, poslušanje drug drugega in kompromis. Ne pa ultimati. Sploh odseljena hčera se nima pravice vtikati. Lahko pove svoje mnenje, a mati ima svoje življenje.
Sploh pa ste smešni s temi prazniki. Rešujte družinske odnose, ne pa da imate zaradi neke večerje, ki je sama sebi namen, zdrahe z otroci.[/quote]
Starši so odrasli in izkušeni ter zato bolj odgovorni za to, kakšni so odnosi med njimi in njihovimi potomci. Starši so tudi soodgovorni za psihično zdravje, dobro počutje in za dobro življenjsko okolje svojih otrok. Razloži mi, zakaj točno je za 14-letnico iz razbite družine dobro, da se sredi pubertete njeno življenje še bolj spremeni ter se v njen dom vseli njej tuj moški, ki ga ona ne sprejema? In zakaj se je ne pripravi na morebitno novo spremembo počasi, s pogovorom, s postopnim grajenjem odnosa med njo in novim partnerjem? Tu imam občutek, da pogovorov ni bilo, ker avtorica še sama ne ve, kam bo njena nova zveza vodila. Namesto, da bi se iskreno pogovorila s hčerama, se slepi, da se bodo odnosi uredili in ustvarili kar sami od sebe. Ne bodo se, ker je za to potreben interes. Pokazati ga mora najprej novi partner, mati pa mora hčere jasno seznaniti z novo situacijo ter se z njima iskreno pogovoriti. Od nekega nasilnega skupnega preživljanja praznika, ki si ga očitno vsak od njih zamišlja malo drugače, bo pa več škode kot koristi.
Starši so dolžni ravnati v dobrobit svojih otrok. Postavljanje otrok v situacije, ki jim čustveno ali zrelostno niso dorasli in se z njimi niso sposobni ustrezno soočiti, pač ni v njihovo dobrobit.
V takih primerih je treba otroka/mladostnika/človeka postopoma pripraviti na spremembo in mu pomagati, da jo sprejme in se nanjo navadi. Ne pa kar nekaj na silo, na vrat na nos, najstnik naj se pa znajde sam, kakor ve in zna. Kajti v takem primeru bo najstnik celotno zadevo dojel kot nasilen poseg v njegovo lastno intimo, v njegov dom. Se čutil neupoštevanega in zapostavljenega. To lahko zaseje zamere, ki ostanejo za vedno. Če je otrok manj zrel in preudaren, se lahko odzove tudi na zelo (samo)destruktivne načine.
Lahko pa seveda samo zameri materi in se poskuša čim hitreje odstraniti iz zanj neugodnega in nesprejemljivega domačega okolja. Recimo s selitvijo k očetu, k babici ali v dijaški dom. Veliko je tudi primerov, ko se dekleta v želji po ‘pobegu’ od doma preselijo k prvemu fantu, ki jim je pripravljen in zmožen nuditi streho nad glavo. Ne glede na to, kakšen je.
Enostavno ni realno pričakovati, da bo najstnik zrelo in stoično prenesel takšno spremembo v svojem življenju. Zagotovo ne čez noč, prepuščen sam sebi.
Povej da dečko pride, onidve pa lahko preživita večer s svojim očetom in njegovo tanovo ali pa z babicami. Ne dovoli si, da ti odrasla hči, ki je že odselhena, kreira življenje. Tamlajša pa ima zgornjo izbiro.
Tudi nam niso vedno všeč njihove izbire, pa smo tiho.[/quote]
Podpišem in amen.
Pri 40+ ti bodo otroci dirigirali tvoje zasebno življenje?
Bozicna vecerja, dopust, vikendi, veceri.. karkoli od tega je tvoje zivljenje. Nikakor nihce ne sme pogojevati kako bos ti zivela…
Tut sam mam po locitvi novo, pa smo se veckrat pogovarjali z puncama, pa kaj ji smem posodit pa kaj ne, pa al lahko gremo na stare lokacije al ne… na koncu, skozi pameten pristop, z 1vo osebo endine, malo primerjave… otroci so veseli z mano in tudi nje ne odrivajo. Vcas jih jezi da ona… ja mene pa ze ne bo komandirala… pa so zadnjic ostale same nekje zunaj. Nesramnih pac ne bom trpel. Nobenega povzdigovanja glasu ali grozenj.
Sem pa fer in poskusam balansirat med sabo in zeljami vseh!
Avtorica – zakaj hočeš partnerja na silo povabiti na božično večerjo? Bodi skupaj s hčerkama, obe sta v občutljivih letih, ločitve še nista preboleli in zanju je nekaj groznega, da namesto očeta gledata enega tujca, ki jima nič ne pomeni. Morda jima je celo zoprn in antipatičen.
Morda se bo v prihodnosti kaj spremenilo, da se ga bosta navadili. Ne vem sicer, v kakšnih odnosih ste z očetom?
Za vse ostale, ki se posmehujete in žalite kristjane pa naslednje:
Jaz pa ne razumem tega: niste verni, v nič ne verujete, vernim se posmehujete, da smo neumne ovce, ki hodimo h maši…
Prirejate pa božične večerje? Zakaj? To je čisto navadna hinavščina.
Mi, ki smo verni, gremo h polnočnici in ne prirejamo božičnih večerij. Pojemo nekaj, da nismo lačni in gremo h maši. Ko pridemo domov, spijemo skodelico vročega čaja in gremo počivati. Zaželimo si blagoslovljene in srečne božične praznike.
No, če je po tvoje biti dobra mama to, da se odpoveduješ lastni sreči ( in partnerju), je najbolje, da se mu odpoveš za zmeraj. Ker imaš glede odnosov in materinstva pobrkljano čisto vse …
Ti povem eno zgodbo, ki ni edina, je mnogo podobnih.
Ženska se je ločila, ko sta bili hčerki še zelo mali (razlog niti ni važen). On po ločitvi ni plačeval ne preživnine, niti se ni kaj dosti ukvarjal s stiki, bolj ne, kot ja, le toliko, da ga hčerki nista pozabili oziroma sta vedeli, da obstaja. Zadnja leta ga hčerki niti videli nista, ker ga nista želeli, on pa tudi ne. Ona je vso sebe in svojo bit in življenje posvetila hčerkama. In so se imele “lepo”. Vedno skupaj, vedno same, nikoli v življenje ni spustila nobenega moškega – češ, zaradi punc ne. In tako 15 let in več. Punci sta bolj kot ne zrasli. Takrat pa je spoznala nekoga. Sta se ujela se je zaljubila, ljubila. In ko se je odločila za resno zvezo … kaj se je zgodilo? Ravolt. Totalni upor. Negacija sovraštvo. Grožnje. Da naj ga pusti, da oni ga ne mislita prenašat, da ona je njihova, da bla, bla. A ker ga je res imela rada, se ni kar pustila. Pač gre za njeno življenje, njeno srečo. Punci pa naprej. Poiskali sta očeta in njegovo podporo v boju proti mami. Starejša hči se je odselila k fantu. Mlajša k njej in v tožbo na sodišče za preživnino od mame. Eno leto je niti povohala ni. in to le zato, ker si je drznila narediti nekaj tudi zase. kapiš?
pa praznujte, kar hočete, samo ne gušit svoje odrasle otroke s tem … kaj misliš, da je eni 20-letnici fajn se igrat z ovčkami in dojenčkom v jaslicah? prav nasilni ste s to svojo vero v pravljice![/quote]
Saj se ni treba igrat s figuricami. Lahko se tudi samo sedi pri mizi in klepeta. Po pravilu samo domaci oz kot je zgoraj ena napisala, se povabi koga, da ni sam, ampak tako, da pase k ostalim.
Za avtorico: otroci znajo biti vcasih naporni in posesivni. Svezi zaljubljenci pa vcasih preslisijo tudi resne pomisleke bliznjih. Kaj je pri vas razlog, bos bolj vedela ti. Poskusi trezno pogledati na situacijo in se potem odloci, ali bos doma s hcerama ali bos s ta novim pri njem.
Itak da je najpomembnejša božična večerja, kaj če drugega bit, saj se svet vrti okoli avtorice in vsaka njena muha je center sveta. To, da ima vse uničeno okoli sebe in kdo ve kaj hčeri čutita v sebi in doživljata, sploh ni pomembno. Sta pač čudni, da nista enako navdušeni nad maminim novim, kot ona sama. Menda bi ju bilo priporočljivo poslat malo na kako terapijo ali vsaj k psihiatru na pregled.
To velja samo za očete, ki tako niso nič in “nočejo” skrbet za otroke.
Za matere velja le to, da vse življenje in tudi otrokom kažejo, ter posesivno vsiljujejo, da v življenju ne obstaja nič vrednejšega od tega, kar si njihova lastna rit zaželi.
Če punci novega ne sprejemata, je vabilo na večerjo kot rdeča krpa za bike. Zakaj je tega treba? Če hočeš biti za božič z njim, bodi z njim, če hočeš biti s hčerkama, bodi s hčerkama. Zakaj je treba oboje na silo tlačit skupaj, če ne gre? teren se pripravlja počasi, postopno, me bumf, zdaj pa sedimo za skupno mizo in se grdo glejmo. In zakaj točno ga ne sprejemata? Za to je gotovo razlog. Jaz sem “priseljena”, pa me je otrok sprejel brez problema, tudi na večerjo. Če je revolt, je že z razlogom. Pa prosim, ne z zgornjim primerom, ki s tem, če je od ločitve komaj dve leti, po enem pa že novi, nima nobene zveze. Spremljam en tak primer v svoji bližini – sveže ločena, pa ji gredo samo tipi po glavi. Otroci pa zmedeni, jezni, izgubljeni. Ne moreš čez noč nadoknadit tistega, kar ti je prej 10, 15 let v zvezi falilo. Ne razumem tega, res ne. Otroci se mi smilijo v dno srca, ker trenutno nimajo starša, ki bi bi bil samo njihov. V šoli problemi, ki jih nihče ne rešuje, prihaja najstništvo … Njej je pa važno samo, kje bo koga spoznala. Ne rečem, da si ne zasluži sreče, ampak otroci rabijo vmesno obdobje, da se najprej navadijo, da ati in mami nista več skupaj, potem pa dalje. ne pa eno z drugim.
Lej postavi se v njuno kožo..Kaj bi se zgodilo če ti mama pripelje novo osebo li ni oče…
Po drugi strani pa imate pravico do lastne sreče…Če je novi partner razumevajoč, ljubeč, odkrit ter odgovoren ne vidim ovire da se nebi spoznali…
Priporočam Vam da se z hčerkama usedete za mizo,poveste kako se počutite,kaj želite…Poudaritw da je vse kar hočete da dajo Vašemu nivemu partnerju le možnost…
No to je pa cisto odvisno kako si ti to interpretiras… zame je ta cas lepo, da ljudje niso sami in osamljeni in ko sem se bila doma smo na vecerjo povabili eno gospo druzinsko prijateljico, ki sicer zivi sama, in da ni bila na bozicni vecer sama smo vedno z veseljem v druzino sprejeli njo na vecerjo in skupno vecerno druzenje, potem smo sli skupaj k polnocnicam in jo peljali nazaj domov, kjer nas je ona prijszno pogostila se stredi noci in smo klepetali… lepi spomini so na to… danes vem, da je pri starsih atova sestra, ki sicer zivi zdaj sama in da na bozicni vecer ni sama, je vedno vabljena na bozicni. vecer na vecerjo in ostane do naslednjega dne. Tako da odvisno kako to ti razumes in moliko si tog v tem. Meni pa je lepo ce v druzino sprejmes in povabis nekoga za katerega ves, da bi sicer bil sam, pa cetudi niclan ozje druzine. Mi je to tudi bistvo bozica. Toplina doma in tudi v clo eskih odnosih, da se ljudi ne pusca same osamljene. To mi je pomembnejse sporocilo kot pa kao stroga zrafivija, da je to cas za strogo ozko druzino, ki zivi skupaj.[/quote]
Zelo lepo, da so še taki ljudje…
Praznovanje božiča sega v pogansko obdobje
https://www.rtvslo.si/slovenija/praznovanje-bozica-sega-v-pogansko-obdobje/219933
Praznovanje božiča sega v pogansko obdobje
https://www.rtvslo.si/slovenija/praznovanje-bozica-sega-v-pogansko-obdobje/219933%5B/quote%5D