Brezplačen vrtec
Ponavljam stavek g.ministra:
če si ti doma in hočeš imeti poleg tega otroka še v vrtcu, je to pač luxus in ga plačaj polno ceno.
Ostajam pri svojem mnenju. Otrok potrebuje v prvi vrsti starše. Biti starš je pa delo in se ga vsakemu ne ljubi opravljati. Čez komod ga ni!
Kaj pa predlog, da bi enak znesek, ki ga občina nakaže za otroka v vrtcu, prejemali tudi otroci, ki so v domačem ali privat varstvu? Ta varianta bi bila pravična, saj so vsi otroci iz iste občine.
Imam otroka v vrtcu, kjer celodnevna oskrba : od 07.ure do 18. ure z dvema obrokoma in malico stane 25.000 sit. Ker je letos zadnje leto v vrtcu, plačujemo le pol. Sedanji župan jim je obljubil, da bo to leto odslej zastonj, kakor je do nedavnega tudi bil. Nivo vrtca je zelo visok. Tam nikogar ne zanima kaj starši vozijo in imajo. Tam je vsak otrok cenjen in obravnavan enako. Koliko vrtec stane v Sloveniji, nas je lahko sram vsaj takrat, ko stopimo čez mejo. Ne služi ves svet na otrokih tako kot pri nas.
No potem pa dajmo denar cerkvi, ki ga že itak dajemo, pa naj pol župniki čuvajo otroke, mi plačujmo rajši davek na cerkev. Kdaj pa so v cerkvi plačali davek. Naj daruje oz. proda zemljo in naj naredijo vrtce-laične Apsolutno se strinjam,da bi morali biti vrtci zastonj. Naj vpišejo več otrok na oddelek, povečajo igralnice. Poglejte kako je to rešeno npr. na Hrvaškem-vsi notne cena pribl. 10.000,00 SIT/otroka, vojni veterani pa pol.
Sem oče dveh otrok (4 in 5,5) let. Kredit za stanovanje imava z ženo 110.000,00, plačo skupaj 500.000,00, vrtec pa plačava 95.000,00. Kje so ostali režijski stroški, hrana. In koliko nama ostane.
ZATO ZA ZASTONJ VRTCE IN DAVKE ZAČNEJO POBIRATI V CERKVI.
FF dobi 500 jurjev, ima stanovanje, verjetno tudi avto in pralni stroj, za dva otroka mu je pa težko dat 95 jurčkov. Verjetno se je odpovedal tudi olajšavam in otroškemu dodatku.
In zakaj bi morali biti vrtci zastonj? Ali bomo dobili tisti, ki smo jih plačevali denar nazaj? Jaz ga ne potrebujem, plačeval sem za SVOJE otroke.
aANaslovnicaMoje financeNepravičnost socialnih…
druge novice
16.10 22:30 Pretvorniki valut za slepe in slabovidne …
16.10 22:30 F. Žnidaršič: Slovenija se do Nemčije ved…
16.10 22:30 Krajani dosegli obhod vasi Dragonja
16.10 22:30 EvroForija
16.10 22:30 Tri mesece po uvedbi že prvi spominski ev…
16.10 22:30 Evrometer: Vse bolj odvisni od uvoza ener…
Vremenska napoved
Tor
15°C Sre
17°C Čet
17°C
Rubrika: Moje finance
objavljeno 17.10.06 00:01, tiskana izdaja št. 200/2006
Komentar:
Nepravičnost socialnih transferjev družinam Sonja Ratej Pirkovič
[email protected]
Oglas
Ali so socialni transferji družinam res zastavljeni tako, da so pravični? Z izrazom pravični mislim dvoje:
če družinski člani prve družine zaslužijo bruto več kot družinski člani druge družine, potem morajo imeti več v neto znesku tudi po prejemu otroškega dodatka in plačilu vrtca;
družine, ki zaslužijo enako in živijo enako, so upravičene do enakih socialnih transferjev, tudi če se morda razlikujejo v enem ali dveh obrazcih, ki so jih izpolnile v življenju.
Naš sistem s svojimi razredi ne zadošča ne prvi in ne drugi zahtevi. Pri izračunih sem predpostavila, da sta oba starša zaposlena in imata približno enako plačo in neto plači prištela še minimalni znesek za prehrano po kolektivni pogodbi za gospodarstvo, ki znaša 760 tolarjev na delovni dan.
Problematičnost razredov
Znesek otroškega dodatka in plačilo vrtca je določeno z razredi, katerih meje določa delež bruto mesečnega dohodka na družinskega člana glede na bruto povprečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Razredi in plačila se zdijo, kot da so določeni naključno in brez razmisleka in utemeljitve, zakaj so pravi. Za določitev socialnih transferjev ni razloga za uporabo razredov, saj v dobi računalnikov ni nikakršna težava zgoraj izračunani odstotek pomnožiti z nekim zneskom in odšteti, pa bi dobili zvezno funkcijo in zadostili prvi od zgoraj zapisanih zahtev po pravičnosti. Največja težava nepravičnosti so preskoki v višji razred, še posebej, ker se odstotek za preskok v slabši razred pri otroškem dodatku in pri plačilu vrtca prekrije kar štirikrat, to je pri 25, 35, 45 in 55 odstotkih. Zaradi stopničaste progresije pri dohodnini je razlika med neto in bruto plačo največja pri 55 odstotkih in preskok v višji razred največji. Tako mora družina z enim otrokom pri tem padcu prek 55 odstotkov zaslužiti 20 tisoč tolarjev bruto več na mesec, družina z dvema otrokoma 42 tisoč bruto več na mesec in družina s tremi otroki 52 tisoč bruto več na mesec, da ohrani isti neto znesek.
Problematika samohranilstva in fiktivnega samohranilstva
Izračun za eno plačo in tri osebe je veliko ugodnejši kot za dve plači in štiri osebe, tudi če se pri eni plači doda še preživnina, ki v povprečju znaša 24.085 tolarjev. V številnih primerih je razlika med enim in drugim izračunom samo v dveh papirjih, poročnem listu in potrdilu o stalnem bivališču, v resnici pa v obeh primerih družine živijo skupaj. Mesečna neto koristnost te razlike narašča z višino plače in številom otrok in nikakor ni usmerjena v reševanje težav resničnih enostarševskih družin z nizkimi dohodki, saj imajo od tega večje koristi tiste družine, ki niso na robu preživetja.
Tri slovenske zgodbe
Štefka in Lojze sta farmacevtka in programer, oba z diplomo, in imata dva otroka v vrtcu. Na mesec zaslužita skupaj 610 tisoč tolarjev bruto in sta ravno na zgornjem robu 6. razreda za otroški dodatek in 4. razreda za plačilo vrtca. Lojzetu v službi ponudijo napredovanje in povišico za 10 tisoč bruto. Po izračunu ugotovita, da bi tako izgubila 2.950 tolarjev pri otroških dodatkih in 17.368 pri plačilu vrtca, pridobila pa zgolj 5.220 pri višji neto plači. Torej je zaradi njegovega napredovanja družinski proračun mesečno na slabšem za 15.098 tolarjev. Kaj storiti? Lojze sprejme odgovornejše delo in prosi, da mu plače ne zvišajo. Ob dvigu plače bi bila država z vsemi proračuni in zavodi na boljšem za 2.950 tolarjev pri otroškem dodatku, 17.368 pri plačilu vrtca, 4.780 pri prispevkih in dohodnini delavca, 1.910 tolarjev pri prispevkih delodajalca in davku na izplačane plače. Torej bi imela država zaradi Lojzetovega odgovornejšega dela 27.008 tolarjev več, Lojze in Štefka 15.098 tolarjev manj in delodajalec 11.910 tolarjev manj na mesec.
Micka in France sta medicinska sestra in gradbeni tehnik. Imata dva otroka v vrtcu. Na mesec zaslužita skupaj 500 tisoč tolarjev bruto in sta ravno na spodnjem robu 6. razreda za otroški dodatek in 4. razreda za plačilo vrtca. Mesec normalno preživijo, rada pa bi prišla do lastnega doma. Ker njuna občina stanovanjskih posojil ne upošteva pri znižanju plačila vrtca, bi ob odplačevanju posojila težko pokrivala življenjske stroške. Kaj storiti? Sporazumno in potiho se ločita, določita 15 tisoč tolarjev preživnine za vsakega otroka in France se za stalno prijavi pri svojih starših. V resnici se njihovo življenje ne spremeni. S to spremembo pade Micka z obema otrokoma v 4. razred za otroški dodatek in 2. razred za plačilo vrtca. Tako družinski proračun povečata za 11.060 tolarjev pri otroških dodatkih in 34.736 tolarjev pri plačilu vrtca, torej v skupnem za 45.796 tolarjev na mesec in skupaj gradita hišo.
Ančka je kuharica, mati dveh otrok in zasluži 150 tisoč tolarjev bruto na mesec. Ob ločitvi je bila določena preživnina 20 tisoč tolarjev za vsakega otroka, vendar je nekdanji mož v resnici ne plačuje. Za izterjavo se ne odloči, saj bi to zelo verjetno pripeljalo do nasilja. Zaradi določene preživnine, ki je dejansko ne dobi, pade v 3. razred pri otroških dodatkih in v drugega pri plačilu vrtca, namesto enega nižje. Ker nekdanji mož uveljavlja posebno olajšavo za otroke, ima zaradi tega za 10.638 tolarjev nižjo neto plačo. Ančka zaradi preživnine, ki je v resnici ne dobi, plača 17.368 tolarjev več vrtca in dobi 9.280 tolarjev manj otroškega dodatka. Če upoštevamo še dohodnino, dobi neto 37.286 tolarjev manj na mesec. Z otrokoma mora preživeti mesec s 150 tisoč tolarji, vendar ji po plačilu najemnine za garsonjero in položnic ostane le še 60 tisoč tolarjev za druge stroške.
Kako narediti pravičnejši sistem?
Odpraviti različne transferje, ki so določeni na podlagi bruto dohodkov in definirani z nekimi magičnimi razredi, saj je njihov končni učinek nepredvidljiv in nepravičen, ter uvesti socialni transfer, ki bi bil zvezen.
Odpraviti posebno davčno olajšavo za vzdrževane člane, saj ta vpliva na višino davčne osnove in kot taka zelo malo prinese tistim z nizkimi dohodki in veliko tistim z visokimi.
Spremeniti financiranje vrtcev.
Transferje narediti neobčutljive za to, na katerem naslovu je kdo prijavljen in ali imata dva enak ali različen priimek, do vseh olajšav in dodatkov bi bil upravičen starš, ki v resnici skrbi za otroke.
Pri tem pa se postavlja vprašanje, ali so transferji v obliki denarja sploh smiselni. Morda bi bilo bolj smiselno narediti res brezplačno osnovno šolo, financirati večji del plačila vrtca in otrokom omogočiti športne dejavnosti po res nizkih cenah.
Sonja Ratej Pirkovič je asistentka na ljubljanski ekonomski fakulteti.
Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.