Mislim, da o tem, da so izključno starši pristojni za vzgojo otrok, govorijo samo starši majhnih otrok.

Ker ob vsem tem pozabijo, da otroke vzgaja najprej vrtec, potem televizija, nadalje računalnik, osnovna šola srednja šola, faks, prijateljčki in prijatelji …
Vse to oblikuje osebnost.

Vzgoja in zgled doma je mogoče 30 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Pa to ni moj podatek.

Seveda lahko Kitty vzgaja kot hoče in misli, da dela prav, čisto možno pa, da bo s tem vzgojila mladega upornika, ki bo mami pljunil v obraz in jo popihal od doma in pristal na drogi.

Ker če kaj vem, vem, da se represija pri mladih ne obnese. In tudi represijo priporočajo samo mamice majhnih otrok – za otroke drugih mamic.

V praksi pa zadeve ne potekajo tako.

Res je, imaš prav, po zakonu lahko dela, vendar…..

Delodajalci jih ne zaposlujejo, ker je toliko olajševalnih okoliščin, da se lahko v praksi pritožijo na karkoli. Že tole je lahko praktično vsako fizično delo na terenu:

– dela, ki vključuje tveganje glede nesreč, ki ga mlada oseba ne more prepoznati ali se mu izogniti zaradi svoje nezadostne pozornosti do varnosti ali pa zaradi pomanjkanja izkušenj ali usposobljenosti,

Ni razpisa, kjer ne bi zahtevali polnoletnosti. In v praksi najbrž ni Slovenca, ki bi bil redno zaposlen ter mlajši od 18 let. To je družbeno nesprejemljivo in se ne izvaja.

od kod ti pa tole? Da slučajno ne bluziš?

9. Dolžnost preživljanja

123. člen

(1) Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj.

Ker ob vsem tem pozabijo, da otroke vzgaja najprej vrtec, potem televizija, nadalje računalnik, osnovna šola srednja šola, faks, prijateljčki in prijatelji …
Vse to oblikuje osebnost

Drži.
Drži pa tudi to, da se vrednote otrok oblikujejo v nežni starosti (do 3h let) in da so starši v tej starosti “vse na svetu” in njihovo mnenje je prvo.

Pa mešate puberteto z “zabluzenjem v življenju”.
Vsi smo šli skozi puberteto, samo nekateri s(m)o pa zabluzili.
Ne panicirajte, če sine sem in tja malo preklinja ali pije.
Na koncu stejejo samo vrednote, ki ste mu jih (ali pa ne) vcepili v zgodnji mladosti.

Ali drugače – treba je malo modrosti, da se loči, kaj so res problemi, kaj pa samo kaprica.
Da ne boste doma ustvarili nevzdržnega vzdušja že samo s tem, ker boste “non stop najedali”.

In še to – droge so povsod!
Že vsaj zadnjih 30 let! (govorim za travo in hors).
Če slučajno niste opazili, ko ste sami hodili v šolo.

Odločitev otroka pa je, ali bo drogo vzel ali ne!
Ali bo v njem prevagala razlaga mame (da je to škodljivo) ali vpliv prijatelja (ki pravi, da si frajer, če vzameš).

In tu pride na površje tista “domača vzgoja” – ki je bila, ali je pa ni bilo.
In ki zajema tudi tiste “nehotene izjavice”, ki jih starši (nehote) rečemo pred otrokom – okoli policajev, popitega kozarčka…. Saj vem – težko se je pretvarjati, da si nekaj, kar v resnici nisi! 24 ur na dan, vse dni v letu! Otroci so zato (kar se vrednot in odločitev tiče) izjemno podobni staršem.

od kod ti pa tole? Da slučajno ne bluziš?

9. Dolžnost preživljanja

123. člen

(1) Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj.[/quote]

malo predaleč sem šla

tole sem mislila

112. člen

Mladoletnik, ki dopolni petnajst let in ki je zaposlen, lahko razpolaga s svojim osebnim dohodkom. Pri tem je dolžan prispevati za svoje preživljanje in izobraževanje.

Represijo? ha ha ma kakšne no.
A zato, ker ve, da mora igračke pospravit? :))) Imam čisto normalno razvajenega sinkota, ki ima kot vsi ostali vsega preveč. Je pa toliko vzgojen, da ko rečem ne točno ve, da od tu naprej pa ni več heca. Redko ampak učinkovito.

Ostali ste pa večino bistva zgrešili. Ali pa tlačite glavo v pesek. Mi vsi smo starši in mi vsi smo družba. Mi vsi smo zgled. In prihodnost naših otrok je v našh rokah. Dokler boste prelagale odgovornost na druge bo pa vedno večja žalost.

Represijo? ha ha ma kakšne no.
A zato, ker ve, da mora igračke pospravit? :))) Imam čisto normalno razvajenega sinkota, ki ima kot vsi ostali vsega preveč. Je pa toliko vzgojen, da ko rečem ne točno ve, da od tu naprej pa ni več heca. Redko ampak učinkovito.

Ostali ste pa večino bistva zgrešili. Ali pa tlačite glavo v pesek. Mi vsi smo starši in mi vsi smo družba. Mi vsi smo zgled. In prihodnost naših otrok je v našh rokah. Dokler boste prelagale odgovornost na druge bo pa vedno večja žalost.[/quote]

Ma ja, ti si še kar pri igračkah, jaz pa ti govorim o puberteti. Saj boš prišla tja tudi ti. :)) In potem ni nič več tako preprosto, kot se ti zdi zdaj. Predvsem pa ne črno-belo.
In se bojim, da boš pojedla še veliko zarečenega kruha. Take, ki prelagajo vso odgovornost na starše, ne pomislijo pa, da je vsak otrok tudi človek z vsemi svojimi slabimi lastnostmi (nihče ni popoln) in da vsi ljudje delamo napake, zmeraj trdo pristanejo.
In če boš pri pubertetniku uporabila logiko za triletnega otroka, se ti slabo piše.

Represijo? ha ha ma kakšne no.
A zato, ker ve, da mora igračke pospravit? :))) Imam čisto normalno razvajenega sinkota, ki ima kot vsi ostali vsega preveč. Je pa toliko vzgojen, da ko rečem ne točno ve, da od tu naprej pa ni več heca. Redko ampak učinkovito.

Ostali ste pa večino bistva zgrešili. Ali pa tlačite glavo v pesek. Mi vsi smo starši in mi vsi smo družba. Mi vsi smo zgled. In prihodnost naših otrok je v našh rokah. Dokler boste prelagale odgovornost na druge bo pa vedno večja žalost.[/quote]

Ma ja, ti si še kar pri igračkah, jaz pa ti govorim o puberteti. Saj boš prišla tja tudi ti. :)) In potem ni nič več tako preprosto, kot se ti zdi zdaj. Predvsem pa ne črno-belo.
In se bojim, da boš pojedla še veliko zarečenega kruha. Take, ki prelagajo vso odgovornost na starše, ne pomislijo pa, da je vsak otrok tudi človek z vsemi svojimi slabimi lastnostmi (nihče ni popoln) in da vsi ljudje delamo napake, zmeraj trdo pristanejo.
In če boš pri pubertetniku uporabila logiko za triletnega otroka, se ti slabo piše.[/quote]

Sem dala že skozi. Žal je bilo prepozno.

Zarečenega kruha pojem vsak dan nekaj 🙂 Nikjer nisem trdila, da bo moj sinko oh in sploh. Sama sem napisala, da bo mogoče zašel, če se tako izrazim. Kar trdim je, da ne bom sedela križem rok. Ne bom gledala stran in se ob kakšni katastrofi čudila kako je pa lahko moj sonček to naredil medtem, ko bodo vsi vrabci čivkali, da je baraba in kaj vem kaj.
Zase vem, da se trudim. Grešim in popravljam. Če bo potrebno bom prevzela tudi odgovornost. Za razliko od ostalih kjer bo kriv sosedov Janezek.

V puberteti iščejo najstniki sami sebe, mi pa se moramo sprijazniti, da otrok odrašča. Nikakor ni črno-belo. In še najmanj primerna primerjava z majhnim otrokom.
Majhnega otroka učimo in vzgajamo, najstniki so sadovi naše vzgoje. Res je vpliv družbe zelo močan in zgodbe iz šolskih igrišč in ulice. Pa to ni izgovor, da najstnik zaide na slaba pota ali kakšno skušnjavo. To je obdobje, ko pravzaprav šele spoznaš kakšen karakter je tvoj otrok. Majhnega otroka imaš lahko pod kontrolo. Najstnika pa ne pelješ za roko v šolo, v trgovino, v kino ali greš z njegovimi prijatelji na klopco sedet in na rojstni dan. Tudi prepričanje, da otroka(najstnika) poznaš dovolj dobro in si lahko 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} prepričan v njegova dejanja zunaj je lahko slepilo.
Mi jih poznamo doma, v družbi sorodnikov in naših prijateljev. So lahko najbolj vzgojeni otroci, ki rečejo hvala in odnesejo krožnik iz mize po kosilu. Takšni so v naših očeh, ker hočejo biti in nas nočejo razočarati.

Kakšne skrivnosti pa vse imajo in jih skrivajo?
Malo se spomnite vaše mladosti, zakaj ste staršem tajili in kdaj. Je bilo veliko debate o tem na monu. Kakšne bedarije ste(smo) počeli kot najstniki in doma niso nikoli izvedeli. Naši otroci niso drugačni. Tudi oni nam tajijo, ne povedo vsega in počnejo bedarije (še večje).

Ma ja, ti si še kar pri igračkah, jaz pa ti govorim o puberteti. Saj boš prišla tja tudi ti. :)) In potem ni nič več tako preprosto, kot se ti zdi zdaj. Predvsem pa ne črno-belo.
In se bojim, da boš pojedla še veliko zarečenega kruha. Take, ki prelagajo vso odgovornost na starše, ne pomislijo pa, da je vsak otrok tudi človek z vsemi svojimi slabimi lastnostmi (nihče ni popoln) in da vsi ljudje delamo napake, zmeraj trdo pristanejo.
In če boš pri pubertetniku uporabila logiko za triletnega otroka, se ti slabo piše.[/quote]

Sem dala že skozi. Žal je bilo prepozno.

Zarečenega kruha pojem vsak dan nekaj 🙂 Nikjer nisem trdila, da bo moj sinko oh in sploh. Sama sem napisala, da bo mogoče zašel, če se tako izrazim. Kar trdim je, da ne bom sedela križem rok. Ne bom gledala stran in se ob kakšni katastrofi čudila kako je pa lahko moj sonček to naredil medtem, ko bodo vsi vrabci čivkali, da je baraba in kaj vem kaj.
Zase vem, da se trudim. Grešim in popravljam. Če bo potrebno bom prevzela tudi odgovornost. Za razliko od ostalih kjer bo kriv sosedov Janezek.[/quote]

Se pravi, da če bo tvoj otrok zabluzil, ti pa boš vedela, da si ga dobro vzgojila, boš krivila sebe?

Vidiš, tukaj se pa močno razhajava. Vsak človek ima svojo voljo, tudi mladostnik. In če bo zabluzil kljub mojemu trudi in ljubezni, bom krivila njega in nikogar drugega. Vsaj upam, da bom imela toliko zdrave pameti in ne bom nase prevzemala njegovih grehov.

Kot tudi jaz ne krivim svojih staršev za vse neumnosti, ki sem jih v življenju ušpičila.

Ti očitno jih?

ena mami ne pogovarjamo se o vseh neumnostih. Preberi kaj je tema tega posta :)))

Ne vem. Ti si govorila o morilcih. Je to tema?

Ker o brezpogojni ljubezni že dolgo ni več govora.

:))) Ja ne vem o čem je govora za ostale. Zame je to brezpogojna ljubezen v primeru, da otrok nekoga umori, posili ipd. Smo v teh primerih starši kaj krivi? Jaz pravim, da ja. Da ne more priti tako daleč ne, da bi ničesar opazili. Ja starši smo soodgovorni.
Eno so neumnosti nekaj povsem drugega pa resne težave. Neumnosti smo počeli mi vsi. Le redki (na srečo) zaidejo tako daleč. Zate starši teh ”otrok” ne nosijo krivde? Ga niso usračkali pri vzgoji? Si niso zatiskali oči in neukrepali?

Se strinjam.

Tudi sam smatram “brezpogojno ljubezen” kot ljubezen, ki ni pogojena z ničemer. Nekaj drugega pa je ali smo jo sposobni nuditi.

Za vzgojo otrok morajo poskrbeti starši in sicer že od rojstva dalje. Ko otroci pridejo v obdobje pubertete, imajo že izdelane določene vzorce obnašanja in vrednote. Takrat je bržkone prepozno, da bi mladostniku “solili” pamet. Deloval bo v okviru privzgojenih vrednot. Ulica, tv, internet… bolj vplivajo na tiste mlečnezobce katerih starši “nimajo časa” vzgajati lastne otroke. Otrok je papagaj in kopira vzorce iz okolice – če v tej okolici ni staršev, bo prevzel vzorce ulice.
Otroka je treba pripravljati na samostojno pot, ga usmerjati in ne namesto njega opravljati njegove zadolžitve (naloge). Vedeti mora kaj je odgovornost… ko je majhen ima majhne odgovornosti, ko je večji pa večje. Ko odraste, mora sam prevzeti odgovornost za svoja dejanja.