Čakam, da umre soseda
Soseda pri 95ih je že 2x prebolela korono, pa še vedno vse pri hiši naredi sama in veselo skače po okolici. Kako je to mogoče, se večkrat vprašam. Ne privoščim ji nič slabega, a po drugi strani komaj čakam, da bo prišel njen čas.
Ker nima sorodnikov, moja starša in jaz smo jo vedno imeli za svojo in ona prav tako nas, nam bo po svoji smrti zapustila vse svoje premoženje. Nima veliko, ima pa nekaj kar si jaz zelo želim in se mi, po pravici povedano, kar malo mudi. S punco bi si rada ustvarila družino. Še prej pa bi si želela urediti dom in njena hiša bo prej ali slej to postala. Ko sem se pogovarjal s starši in jima povedal, da bi najrajši videl, da bi soseda na hitro in kmalu umrla, ker je itak že doživela vse kar je doživeti morala, sta bila zgrožena. Mama me je celo zmerjala z pokvarjenim preračunljivcem brez srca. Ni mi jasno zakaj. Se moram sramovati svojega razmišljanja ali tega, da povem na glas kar me teži? Starša trenutno z mano ne govorita, no dokler ne razmislim kaj sem narobe naredil, jaz pa ne vidim, da sem karkoli narobe naredil in sedaj imamo res problem.
Smešen si in neumen. Nikjer ne piše, kdo bo prvi umrl. Morda ti prej kot tvoja soseda. Tvoja soseda teoretično lahko živi še 5 in več let. Ker je samo doma, ni nevarno, da bo doživela nesrečo. Ti pa si vsak dan na cesti, lahko se ti že jutri zgodi nesreča.
Sicer pa – velik preračunljivec si. Tudi pokvarjen. Zelo grdo je nekomu želeti smrt, čeprav je po naših merilih že star. Ne gre namreč po vrsti.
Neučakani M, 24.01.2022 ob 15:49
Soseda pri 95ih je že 2x prebolela korono, pa še vedno vse pri hiši naredi sama in veselo skače po okolici. Kako je to mogoče, se večkrat vprašam. Ne privoščim ji nič slabega, a po drugi strani komaj čakam, da bo prišel njen čas.
Ker nima sorodnikov, moja starša in jaz smo jo vedno imeli za svojo in ona prav tako nas, nam bo po svoji smrti zapustila vse svoje premoženje. Nima veliko, ima pa nekaj kar si jaz zelo želim in se mi, po pravici povedano, kar malo mudi. S punco bi si rada ustvarila družino. Še prej pa bi si želela urediti dom in njena hiša bo prej ali slej to postala. Ko sem se pogovarjal s starši in jima povedal, da bi najrajši videl, da bi soseda na hitro in kmalu umrla, ker je itak že doživela vse kar je doživeti morala, sta bila zgrožena. Mama me je celo zmerjala z pokvarjenim preračunljivcem brez srca. Ni mi jasno zakaj. Se moram sramovati svojega razmišljanja ali tega, da povem na glas kar me teži? Starša trenutno z mano ne govorita, no dokler ne razmislim kaj sem narobe naredil, jaz pa ne vidim, da sem karkoli narobe naredil in sedaj imamo res problem.
Joj kaj bi se semjala da nebo nič dobil 😂… Ali pa da je stara fajn v dolgovih pa potem spet nebo nič.
Želim ti, da se naučiš pisat boljše zgodbice, ker tale ne paše v noben žanr.
Za komedijo ni, za horor tudi ne, ni niti drama,
enostavno takšnega skropucala ni možno uvrstit nikamor.
Ob pomisleku, da bi tale zgodbica vendarle bila resnična,
pa ti želim, da nikoli ne prideš do te hiše in, da živiš še dolgo,
da boš imel dovolj časa za premislek kaj vse je narobe s teboj.