Če bi jaz želela za vsako ceno roditi po naravni poti, bi imeli dva pogreba
Ja seveda, dandanes je tako. Včasih, ko niso rezali, pa je otrok ostal ukleščen, se zadušil in to je to. Preživeli so najmočnejši. Moja stara mama je imela 7 otrok, nosila jih je 9. Dva sta umrala med porodom.
Danes so rojstva načrtovana in preživeti mora vsak. Če se ne rodi po naravni poti, mu pač pomaga sodobna medicina. Kar je tudi prav, a ne? Se pa kasneja poskrbi za selekcijo-takšno ali drugačno.
Avtorica predvidevam, da komentira tole http://med.over.net/forum5/read.php?151,8778031 temo
Ob vsem, kar tukaj preberem, vidim, da sem bila in sem prava srečnica!!
Moja otroka sta najstnika, pa do pred nekaj let nisem vedela, kaj je nuhalna svetina, amniocinteza, vaginalni ultrazvok,… O tem, kako bom rodila, sem odločitev v celoti prepustila tistim, ki so za to usposobljeni. V nosečnostih se nisem ukvarjala z razmišljanjem, kaj pa, če bo z otrokom kaj narobe. Tudi po njunem rojstvu nikoli nisem hodila poslušat ali še dihata – kot v zadnjem času večkrat slišim od novopečenih mamic.
Kar sem lahko naredila zase in za otročka v nosečnostih, sem, ostalo me ni zanimalo.
Vse te informacije, ki so jim izpostavljene nosečnice danes, bi me preveč obremenjevale; kako dobro, da so mi bile prihranjene! 🙂
Če bi jaz rodila naravno, bi imela moja družina za obiskovt tri grobove. Mene in moja dvojčka.
Zato mi gre dobesedno na bruhanje, ko nekateri mislijo da bo vse v redu. Nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi, sploh pa zagovorniki naravnega poroda doma. Ti se dobesedno igrajo z življenji, ker so neuki in zaverovani sami vase
me lahko kličete tudi Mevža, ampak nikoli več ne grem naravno rodit. Rojevala 17 ur brez sredstev, vse se je zakompliciral, brez bolečinskih sredstev na koncu še vakumski porod, bolečine take da sem tulila v porodni sobi, tako, da drage moje, mene noben več ne vidi v porodnišnici brez epiduralne ali protibolečinski maski ali knockoutu ali podobno. Pa ja lahko mi zdej govorite kaj sem mela za tulit, če te reže, prereže presredek, če imaš popadke, če te potem šivajo in bla bla bla ne men govorit da ne bi nobena hotla protibolečinskih sredstev.
Tako, da te ki govorijo naravno, naravno, naravno, madona no, a na puljenje zoba grete tud naravno al takrat pa sploh ni dileme ko hočte inekcijo za omrtvinčenje….. Pa ne mi sedaj o naravni bolečini in bla bla bla…
bila sem pri naravnih porodih, bila sem pri zelo medikaliziranih… kar nekaj izkušenj je za mano. in drznim si trditi, da se običajni porodi v naših porodnišnicah ne morejo meriti z naravnimi porodi.
ampak res je tud, da je naravni porod (ki je veliko več kot le to, da ne dobiš farmakoloških protibolečinskih sredstev!) v sloveniji skoraj nemogoče “imeti”.
in mi je strašno hudo, ko prebiram vse te komentarje gor… ker vidim, česa vse ste bile oropane.
vidim pa tudi, da je čedalje več žensk, ki jim ni vseeno, kako rodijo. in ne pristajajo na take puhlice, da mi tam pa že vemo, kaj je najbolje…
seveda pa naraven porod ni za vsako žensko, vsako nosečnost – in tega nobena zagovornica naravnega poroda po mojem ne trdi.
Do zadjega sem mislila da bom rodila vaginalno. Na koncu sem se matrala 22ur, bolečine za pop…. in so se me le usmilili z CR, dete je blo pa težko 2800g. potem mi pa še babca v porodni reče: pa kaj se gresta in pritožujete v ameriki rojevajo tri dni! Sm jo pa nap…la, da nisem v ameriki in da me naj že odrešjo, ker čene ji bom jz dala ameriko.
vedla sem da bo bolelo, ampak tolk!!!
Ja če bi se dalo bi v drugo rodila vaginalno, če pa pač ne bo šlo pa nimam kaj. Se pa bojim poroda, zeloooo. Vse to me čaka čez dva meseca in že zdaj me panika.
Jaz sploh nisem bila sposobna rodit. Tri sestre so bile okoli mene, me božale in mirile, ker sem imela napad panike. Hvala bogu so se odločili za CR in to zelo hitro. Nisem pa imela nobenih popadkov in nič, dobesedno sem šla v porodnišnico, tam skoraj od strahu v nezavest padla ob sami misli na porod, nato anestezija in voila, dojenček.
Sicer pa naj sestre ne fantazirajo o Ameriki, ker tam nihče razen če izrecno ne zahteva, ne rodi brez epiduralne. Pa če bi moški rojevali bi vsi imeli knock out anestezijo, samo babe mislijo, da niso prave ženske, če ne rodijo naravno. Meni je to tudi za bruhat in sploh ne razumem.
Sploh zaradi izkušnje pri zadnjem porodu. Namreč ginekologinja mi je napovedala novorojenčka z običajnimi merami, kar pa se je pri porodu izkazalo za veliko zmoto. Namreč moj sin je doživljal hudo stisko med porodom, ker je bil zelo velik. Še zdaj imam pred sabo obupan pogled zdravnice, babice in sester ,ki so me vzpodbujale, ki so se na vso moč z menoj vred trudile, da porodim njegovo glavo.Občutek, ki sem ga imela v tistem trenutku, mislila sem da je konec z menoj in mojim otročkom. Na koncu mi je vendarle nekako uspelo poroditi glavico in kasneje še ramena. Vendar je mojega sina stisnilo pa še napil se je mekonijske plodovnice, zaradi tega sva ostala na opazovanju precej dlje kot ostale porodnice , ki so rodile po naravni poti. Po tej travmatični izkušnji , ki smo jo vsi skupaj doživeli sem se odločila, da je to moj zadnji porod. Prvič sem rodila brez vsakega problema.
Razumem te.
Tudi mene je bilo v nosečnosti strah poroda.
ne grozno, pa vendar strah.
Zato sem se pogovorila z ginekologinjo (ni mi nerodno sprožit vprašanja), potem pa sem (ker sem čutila, da bi to znal biti problem) vadila z vizualizacijo in jogo.
In mi je pomagalo.
Nisem rodila v dveh urah, v osmih pa :). Ni bilo najlažje (umetni popadki), ni bilo pa najhujše.
Na tvojem mestu bi najbrž rsno razmislila o odzivu tvojega telesa na napovedan stres in z vajo odganjala strahove ter utrjevala in nadgrajevala miselni in dejanski prag obremenitve/bolečine.
Najbrž porod ne bo edina stresna stvar v tvojem življenju, zato ti zna tole prav priti.
Tole o Ameriki žal ne drži.
In ne mislim, da sem prava baba, ker sem rodila po naravni poti 🙂 – si pa mislim, da imajo mogoče ženske s CR lahko (ne nujno!) po porodu in kasneje več težav.
Razumem te.
Tudi mene je bilo v nosečnosti strah poroda.
ne grozno, pa vendar strah.
Zato sem se pogovorila z ginekologinjo (ni mi nerodno sprožit vprašanja), potem pa sem (ker sem čutila, da bi to znal biti problem) vadila z vizualizacijo in jogo.
In mi je pomagalo.
Nisem rodila v dveh urah, v osmih pa :). Ni bilo najlažje (umetni popadki), ni bilo pa najhujše.
Na tvojem mestu bi najbrž rsno razmislila o odzivu tvojega telesa na napovedan stres in z vajo odganjala strahove ter utrjevala in nadgrajevala miselni in dejanski prag obremenitve/bolečine.
Najbrž porod ne bo edina stresna stvar v tvojem življenju, zato ti zna tole prav priti.
Tole o Ameriki žal ne drži.
In ne mislim, da sem prava baba, ker sem rodila po naravni poti 🙂 – si pa mislim, da imajo mogoče ženske s CR lahko (ne nujno!) po porodu in kasneje več težav.[/quote]
No, hvala za lepe nasvete, menda, ampak jih ne rabim, ker je tako naneslo, da ne mislim več imeti otrok, če pa bi jih, bi imela spet CR. V Ameriki sem živela pet let in imela začetno oskrbo tudi pri tej nosečnosti pri ameriški ginekologinji. Seveda v Ameriki tudi rojevajo naravno, saj je tudi moda tako kot drugje v razvitem svetu, vendar velika večina žensk izbere epiduralno in to ni neka specialna ugodnost kot tule v RS, ali vsaj bila je pred leti, ko sem jaz rodila. Zdaj itak ne vem več, kako je.
Pa madona svetega, pa kaj se greste ženske. zakaj hočete trpeti. a ste zato več vredne, a kaj. res ne razumem, zakaj se hvalite s temi bolečinami. a ste mazohistke a kaj. kot je ena rekla, še pri zobarju dobite protibolečinska sredstva, pri rojevanju hočete biti pa NARAVNO in TRPETI. Morda tudi otročku ni ravno najbolje, da se muči tja 10 ur. a katera sploh misl na otročka.
No, da ti povem, zakaj sem jaz “hotela trpeti”. Za EA mi je G razložila, da pogosto podaljša 2. fazo poroda. To se mi zdi za otroka precej neugodno, zato se nisem odločila za EA. Protibolečinskih sredstev v žilo pa nisem hotela, da ne bi po krvi prešla tudi na otroka in povzročila njegovo zaspanost,… – kar se lahko odrazi kot začetne težave pri dojenju (zaspanček)