Jaz sem bila s svojim vedno na Pediatrični kliniki (9x), le 1x smo bili na Infekcijski kliniki. Na Pediatrični sem sprva vedno spala na usnjenem ležalniku, ki je ubistvu stol, ki se razpotegne. Nazadnje pa sem bila čez dan bila na navadnem stolu, čez noč so mi prinesli ležalnik (takega kot ga imaš za na plažo). Nikoli ni nihče omenjal tega, da bi morala plačati. Ko sem še dojila, sem imela tam tudi hrano. Lahko bi sicer koristila sobo za doječe mame, ampak je bila takrat zasedena, pa tudi sicer nisem bila za to, ker sem želela biti ob otroku. Na Pediatrični resnično nikoli nobenih težav, velikokrat so še rekli, da je lepo, da sem ob malemu.

Lani na Infekcijski so me hoteli najprej poslati domov, vendar nisem hotela iti. Imeli so najrazličnejše izgovore, pa da ni postelj, da bo otrok itak spal itd. In, ko se je vmešal še mož in rekel, da vseeno, da me ne bodo spravili proč od malega, pa tudi, če celo noč stojim, so popustili. Takrat so čudežno našli prost ležalnik in mi ga prinesli. Tudi takrat nisem nič plačala – vprašala sem sestro, kam se grem to dogovoriti in je rekla, da ni potrebnega nič. Hrane zase nisem imela.

V Izoli smo bili letos poleti, nočitev je bila 4.000 SIT, hrane nisem imela, sem pa bila sama v sobi z otrokom. Lahko pa rečem, da sem na vsakem ležalniku do sedaj spala bolje, saj sem bila na tisti postelji čisto polomljena. Ampak ila sem ob otroku.

Ne vem kakšna pravila vladajo, da nekomu zaračunajo, drugemu ne. Je pa na Pediatrični tudi zdravnik rekel, da je njim v korist, če sem ob otroku. 1x sva šla z možem skupaj jesti, medtem, ko je mali popoldne spal. Takrat sem sestro prosila, če lahko malo bolj popazi nanj in ni bilo nikakršnih težav. Ko sva se vrnila je bil sicer že zbujen in videlo se je, da je jokal, ampak ni bilo hujšega.

Jaz osebno imam zaenkrat dobre izkušnje, saj smo v bolnici praktično preživeli prvo leto otrokovega življenja. Tudi, če bi plačala bi bila ob njem. Je pa dejansko čudno, zakaj so take razlike v višini plačila. Kakor pa se govori med osebjem Pediatrične klinike, naj bi bilo v novi bolnici slabše, ker ne bo prostora za mamice ob posteljah. Tako da – v razmerah v kakršnih delajo – kapo dol. Govorim pa lahko le za oddelek A1 Pulmo. Vem, da je na gastro oddelku veliko veliko slabše (predvsem na človeški ravni).

LP in čimmanj obiskov bolnišnic.

SB – Jesenice; 5 možnih opcij (vprašala po telefonu pred sprejemom ! )

1. dojen otrok – brezplačno bivanje mamice z otrokom ( otrok mora biti polno dojen, kar običajno pomeni mlajši od 1 leta )

2. medicinska indikacija – brezplačno bivanje mamice ob otroku ( gre za težko bolne otroke; huda CP, karcinom…, indikacijo, da oddelčni zdravnik po dogovoru z ZZZS Kranj)

3. stol ali ležalka – brezplačna prisotnost ob otroku ( ne zajema hrane, pijače, postelje za mamico)

4. nočitev z zajtrkom – 6.800 sit (enoposteljna soba, TWC, zajtrk)

5. poln penzjon – 12. 300 (enoposteljna soba, TWC, 4 obroki, pijača po želji)

Pred sprejemom mamica dobi obrazec s cenikom in se sama odloči za obliko ponujene storitve. Obe plačljivi storitvi sta hotelska nadstandardna ponudba. Cene določa finančni sektor bolnišnice.
Število sob je prostorsko omejeno, zato vedno ne morejo ustreči vsem. Trenutno je povprečna ležalna doba otrok 2-3 dni.

Na vprašanje, zakaj ne brezplačno pri nedojenem otroku so odgovorili, da jim ZZZS ne plača računa za mamico. Moj mali je uspešno prestal operacijo kile zjutraj sva prišla, zvečer je šel domov. Nočitve sploh nisem potrebovala. Sestre so mi pomagale pri negi, pogovorile smo se še kaj o prehrani, bolečini, negi doma.

Acjom, mene pa zanima, kako si lahko v Mb spala zraven otroka? Jaz sem bila z našo miškico 2x v bolnišnici in sem zmeraj spala v sobi za mamice, ki je zelo oddaljena od otrok.

Pojma nimam, kako…Enostavno; zraven njene postelje so mi pripelji eno postlo in sem spala zraven nje. Mogoče zato, ker sem jo dojila na 3 ure?

Ko je bila naša prvič v bolnici pri enem mesecu je bila tudi polno dojena, vendar sem vseeno morala spati v sobi za mame. Nihče ni omenil, da bi lahko bila pri njej (pa še sama je bila v sobi).

-mamica, sem vesela za vaju in upam, da bosta čimprej povsem okrevala!

No, meni nihče ni ničesar dal, ne v ogled, še manj v podpis, niti sanjalo se mi ni, da obstaja še kakšna možnost razen tiste, v katero so me “porinili”. Še danes, po skoraj dveh letih sem besna!

Sramota za sestre ki delajo po bolnicah, da znajo biti tako krute in nečloveške do mater- vseeno pa so lahko tudi same matere!!!

No, s hčerjo sva bilj pri njenih 6 mesecih, 10 dni na infekcijski kliniki. Ja imela sem posteljo zraven nje, to pa je tudi vse. Hči se je še vedno polno dojila, malo sva dodajali trdo hrano -sva se uvajali. Kljub temu da sem prosila za tuš, ni bilo šans, da bi se stuširala. Tako je bil mož pri otroku sem jo podojila, šibala 35 km domov se umiti in hitro nazaj, ker je bil zopet čas za podoj.
Nihče mi ni niti ponudil hrane- sedaj sem šele zvedela da mi je pravzaprav pripadala. No doma sem imela že pripravljeno kakšno juhico ali pa krompir… No še dobro da mi ni mleka zmanjkalo ob vsem tem…
Računali mi pa niso nič.
Sem pa rekla da če bom mogla pri miru stati ob njeni postelji- nikoli je ne pustim same pa konec!!!

Aja- ali mi lahko katera pove da v primeru ča ne dobiš dopusta ali ti lahko zdravnik napiše bolniško za spremstvo otroka- ki je v bolnici. No pri nas ni bilo šans dobiti frej na dan preglada pri pulmulogu in smo zadevo tako rešili, pa naj me grdo gledajo. Ampak kaj pa če je otrok v bolnici pa želiš biti ves čas ob njem, pa ne dobiš dopusta??

Hvala

Tudi naš sinko je moral pri dveh mesecih in pol za dva dni v MB bolnico na diagnostiko. Bil je polno dojen. Sobo sem dobila na drugem koncu hodnika, tista za doječe mamice.
Stuširala sem se menda v dveh minutah, ostali čas pa sem bila pri malem v sobi na stolu zraven posteljce (celo noč) ali pred sobo in sem ga skozi steklo gledala.
Na pomlad greva na operacijo sečil in me zanima kam me bodo dali. Sem se pozanimala in so rekli, da sem lahko pri njem. (takrat bo star ca. 15-16 mesecev.

LP

Ljubljanska pediatrična bolnica – današnji podatek 7000 SIT za “polni penzion” oziroma zastonj na stolu brez prehrane.

lp,

Virus

Aja, dobila sem vse obroke, plačala nisem nič. To je bilo februarja.

Jaz sem hrano sicer dobila, ampak če to jedo tudi doječe mama, potem se jih Bog usmili. Pa nisem izbirčna, ampak tako vodenega golaža in takih porcij pa nisem videla ne prej in ne potem. Mislm, za 10 jurjev na dan pa res pričakujem vsaj toplo. Sinu so pri 4 mes in treh tednih prinesli – čokolino! Mrzel, seveda. Na moje vprašanje, če ni to za otroke po 8. mesecu so mi razložili, da v kuhinji že vedo in če so to pripravili, je že prav. Aja?!

V treh dneh in nočeh, kolikor sva preživela tam, razen zdravnika, ki je opravljal vizito, nisva ne jaz in ne sin videla nikogar od osebja. Vsaj od blizu ne, z izjemo sester, ki so mu prvo noč razsule vse žile na rokah in nogah ob vstavljanju infuzije BREZ moje vednosti (odnesla sem humano v kuhinjo). Sin je imel svoje plenice, svojo hrano, svojo obleko, previjala sem ga sama, mleko sem morala tudi ponoči pripraviti sama, medtem ko se je dete jokalo v sobi (!!!), jaz sem dobila spalno srajco, stuširala sem se pa v treh dneh 2 x, obakrat takrat, ko je prišel mož na obisk.

Tako dragega in tako zanič “hotela” še v svojem življenju nisem imela!