pardon nucal si mislu našrajbat če jaz kaj prav zehnem? Kje si ji pa kaufnu?
[/quote]

Ma ene LAJŠTE, hehe, sva rezala s kolegom za ograjo okol njegove hiše.

Geštel, lajtnga

A zakaj, zato ker so nemci prvi, ki so na svetu živeli in smo mi potomci – poslovenčeni nemci?

A zakaj, zato ker so nemci prvi, ki so na svetu živeli in smo mi potomci – poslovenčeni nemci?
[/quote]

Ne. Ker je slovenski jezik najstarejši v Evropi, celo v svetu.
Nemci so nemškogovoreči Slovenci. Stare ljudi z tamkajšnjega podeželja Nemci ne razumejo, jih pa mi!
Najbolj avtohtono staro slovenščino in pravno družbeno ureditev naših prednikov še vedno ima Švica.
Glej globalwends.com.

Vieniše šnicl aba niht pohan – naravni zrezek

KURCMONTEL hohohohohohohahahaha

Durhcug_prepih
briftreger-poštar
brif -pismo
širhakel-grebljica za pepel
taška-torbica
pfarr-župnik
hozentregarji-naramnice
peglajzen-likalnik
firklc-četrt (na uro)
špajz(Speisekammer) shramba
facenetl (robček ali ruta)?? nisem čisto prepričana
gverk -rudnik

Jaz sem ti naštela besede,ki sem jih slišala od svojega tasta.Lahko,da niso čisto točne,ker se čisto v detajle ne spomnim,njega pa ni več.Upam,da sem ti kaj pomagala.Če se še česa spomnim,ti dopišem.lpVaš link

Šlafrok.

A zakaj, zato ker so nemci prvi, ki so na svetu živeli in smo mi potomci – poslovenčeni nemci?
[/quote]

Ne. To je zaradi zakona močnejšega. Mi smo pa prevzeli nekaj besed, ki so bile “lažje” ali pa jih naš jezik ni imel. Tehnični izrazi so tak primer. Nemščina in Angleščina sta še danes prevladujoča v tehnični literaturi.

vineršnicl – dunajski plagiat kotamilaneze 😉

Evo avtor, dost besed ampak to boš pa težko našel ampak je nemška je pa pomemben del ženskega telesa, lahko se pa tud najde v avtomobilu,….. frtrajbrček se imenuje…., če ne boš našel, vpraš učiteljico nemščine, da ne bi slučajno učitelja.

Blech je pleh.

Šajse/r/ka

Bravo štajerska!!! Vse ste že našteli…
..ti mulc frdaman…= ti mulc zoprn, tečen,..(nekaj u tem smislu). Tako se je naša mama večkrat jezila..hehe..

Špegu, torej ogledalo. Spiegel

ahtati-paziti
nucati- še sama ne vem več kak je pravilno slovensko
faulast-len

V zasavju je velik teh izrazov. Neki jih napišem, ki jih se spomnim 🙂

špegel-ogledalo
žajfa-milo
cajtng-časopis
pecikel-kolo
šuster-čevljar
fršlus-zadrga

Špampet = postelja
Povster, kovter, deka = vzglavnik, odeja, koca
Nahkasl = nocna omarica
Spegu = ogledalo
Slafrok = kopalni plasc
Spajz = shramba
Piskri, kastrole, bestek, sefle, talarji, salce= lonci, ponve, jedilni pribor, zajemalke, krozniki, skodelice, kozarci
Peglajzn = likalnik
Sraufciger, pormasina = izvijac, vrtalnik
Ibercug = delovna obleka

das Bestech-pribor
der Teller-krožnik
das Strumpf-nogavica
die Socke-nogavica
die Tasche-torbica
Toschel-denarnica
laufen-teči
Müller-mlinar
Strauß-šopek

Pišejo pa z veliko vse samostalnike!

Res vam hvala za vse. Sem se tudi nasmejala.

Nucati=potrebovati

Nadlc-predal
Garklc-tak bolj majhen ograjen vrtiček

Težko je, ko orel misli, da je kura in kura, da je orel. Pač Slovenija in Balkan. In kuri ni jasno, zakaj orel ne uživa v kurniku…. zakaj hoče več prostora,… zakaj ni zadovoljen s kurnikom… Dobesedno je tako. Zakaj hoče na svoje in ne ostane v skupnem kurniku :)))

Verdamt pomeni preklet.

Najprej južnjaki, potem pa še mi smo prevzeli besedo “šalabajzer”, po nemško: Schallabweiser ali odbojnik zvoka. Potem imamo besedo “ahtati” od achten.

Od teh, ki jih jaz uporabljam:
Urlaub (nem. der Urlaub) – dopust
Ziher (sicher) – gotovo, varno, zanesljivo
Tištuh (das Tischtuch) – prt
Šuh (der Schuh) – čevelj
Dušgel (das Duschgel) – gel za tuširanje
…

Rečemo tudi, da se nečesa am vzameš (=nekaj opaziš), kar po strukturi skoraj ziher (hehe) izhaja iz nemščine, mora biti pa neka resna popačenka, ker ‘sich amnehnen’ ne pomeni nič.