Čimveč nemških besed,ki se upor.v slovenščini
Danes vemo, da je v želji, da bi na dunajski univerzi končno odprli stolico za slovanske jezike, Fran Miklošič javno oznanil umazano laž: da so namreč besede, ki jih imamo Slovenci skupne z Nemci, nemškega izvora. Zadnjih trideset let nemški jezikoslovci sami trdijo, da je najmanj 60 odstotkov nemških besed slovenskega izvora, vendar o tem ni do zdaj poročal niti en slovenist ali slavist. Recimo slovenska beseda nebo je v nemščini, prebrana z »neprave« strani, oben in pomeni zgoraj.
Mi temu rečemo šlauh.
[/quote]
Ne, šlaufu rečete šlauh, žlafadwr pa je to:
http://dobranovica.si/wp-content/uploads/2014/04/zalivalnik.jpg
Nemcem ni uspelo v 1200 letih civilizrati Slovencev, nekih zabitih Slovanov. Itak, ker nimajo pravih genov.
Je pa uspelo južnjakom v 50 letih, kar ni uspelo Nemcem v 1200 letih. Vsak ta drugi že govori srbohrvaško, npr. ko poslušaš govor po mestu.
To je zame samo dokaz, da so naši geni pa res zanič, tako kot južnjaški, zato gremo tako dobro skupaj z njimi, ker smo drugorazredni,… Seveda tega nihče ne bo priznal, a ko bo dobil plačo bo očitno. Ko bo dobil storitev tudi, ko bo šel k zdravniku tudi… ku**ac drugorazredni smo, pa če si še bolj lažemo in skačemo v zrak kot gorile, da to ni res. Ne bo nič pomagalo.
zejtunge – časopis
šporhet – štedilnik
puter – maslo
saft – sok
autoban – avtocesta
regenmantl – dežni plašč
šporhet – štedilnik
šnicl – zrezek
kafe – kava
štampet – postelja
vašmašina – pralni stroj
cota – krpa
štejnkol – premog
bicikl – kolo
v naših koncih jih je kar nekaj, ker živi poleg avstrijske meje. Ampak, kot je napisala že ena od predhodnic, ko premišljuješ ti spomin šteka