današnji dan…
…je bil pa od hudiča, mene je kar malo sram, priznam, grem zdaj v ilegalo, me baše cajt in je cajt tudi, da se malo umirim, kajti iz očeh se mi lahko prebere kako sem potrebna dobrega fuka zdele za znoret…in kako naj grem taka med ljudi..le kako…se bojim, da me zagrabi prvi pravi moški, ki zna brati ženskam iz oči;))..haha…imejte se banda pohotna..za danes imam dovolj,bili ste odlični…hvala…čao!
Današnji dan lahko strnem v dve besedi – ADIJO PAMET!
Ženske. Nikar naj vam ne bo nerodno. Zavedam se, da je težko pričakovati, da bi ostale ravnodušne, kaj šele da bi se kdaj res srečale. Ko sem bral danes napisano sem bil čisto razvnet. Že dolgo časa ne kot danes! In koliko umazanih misli se mi je porodilo. Samo, da ne pregorim v tej silni želji. (hehehe) Še tole. Vmes sem napisal eno zgodbo. Čisto po spominu. In ta spomin je čudovit in svež, čeprav več kot leto dni star. Objavim ga, ko dobim odgovor recenzentke. ;)) Hej ti! Poglej mail!
Poljub vam. Prisrčne ste.
hehe…se strinjam, da bi ti pasalo…no, saj branla se tud kaj velik ne bi, sam mal, zarad lepšega…cmokec, ful me ima, da bi se zdajle mal “zavrtela” s tabo, mal sladke besede na uho zašepetala in se tkole pocartala…
ampak, zadnje dneve sem nenormalno divja…
najprej moram mal hormone umirit…najbolje bi bilo se mal odklopit od tlele, pa vidim, da ne teb ne plemenitemu ni uspelo in mi kar vse dol pade…
cmoka zate…