Ne vem kje oni mene najdejo.

Aja, okrog faksa…

Ta je imel FE + FRI

Drugace z Dolenjske, studiral in delal v LJ.

Zvlekel me je v to zidanico. Nepoznano, zavezal oci. Ko sem uspela ven ob 5h pridet, ker je zadremal. Sem mislila da sem na Kocevskem. Sam sneg, naletaval. Brez bunde, bosa. Tresla sem se kot cucek in ne cutila nog. Bila je nedelja zjutraj, dokler sem prisla do vasi, po temi sem se tezko orientirala. In potrkala na par vrat hise. Od ene gospodinje sem na skrito( da se moz ne zbudi) dobila topel napitek, kos kruha ter deznik. Potem sem gazila naprej in me je ena gospa pripeljala skoraj do Lj, kjer me je cimra ze cakala.

Ponoci sem dobila vrocino, kasljala, nisem se mogla segret. Cimra mi je kuhala caje, domaco juho.

On je vedel da se bomo od tu selile nekam drugam. In smo res tam vplacale eno varscino ter najemnino. Bile smo par dni, dokler nisem ekspres novo nasla, da me on ne bi nasel.

Od lastnika je izvedel da ne zivim tam in da mi ni vrnil najemnine in varscine, ceprav sva bile par dni ter mi tezil na vse maile in njen mobi, da sem razsipna z denarjem.

Nisem bila razsipna, vedela sem da tam ne morem zivet in da bezim pred njim, ker je bil obseden z mano. A tega mu seveda nisem povedala.

Odlocila sem se za pomarance in ne zanj.😉😂🤣

jaz ne vem kaj vi berete v tej knjigi, kakšna zvrst je, vsekakor pa imate napačno razmišljanje – ker očitno izhaja iz vzorca boj se in zbeži… tako živeti življenje cel čas ni življenje ampak je izgubljeno življenje…

v zivljenu se soočimo s težavami, ne bežimo pred njimi… če bi človek od malega živel po vašem nasvetu ne bi nikoli hodil… ker bi (po vašem vzorcu razmišljanja) ob prvem padcu obsedel in rekel, človeku se najbolj splača biti na tleh,da nikoli ne pade in se poškoduje

pa skoz bi bil v bajti zaprt, da se slučajno kje ne spotakneš padeš, da se ti kaj ne zgodi na cesti – kakšna vožnja z avtomobilom,  kolesom, itd… ste nori, pa smučanje –  to je po tvoje treba vse ukinit takoj in sedet doma,da se ja kaj ne zgodi – zato se najbolj splača da sediš doma na miru in čakaš na smrt po tvoje… še vstat v bajti in naredit korake zna bit tvegano

evo na primerih kako neumno je tvoje razmišljanje in če ga še do konca razvijemo s  hipotetičnimi a možnimi primeri na koncu te pa samsko in brez otrok lahko poškoduje, napade, posili, okrade neznani ropar, ki ti vdre v bajto… naj ostane to hipotetično zgolj  kot primer upam in da se nikomur to ne zgodi – ampak samo za ponazoritev, da tvoji nasveti ne ščitijo pred ničemer in ne zagotavljajo nobene varnosti.

Življenje je zato,da ga živimo ima svoje vzpone in padce, s težavami se moramo spoprijeti, strah ni nekaj pred čemer bežimo, strah je priložnost za rast pravi ena zdravnica – če se nečesa bojiš, zbereš pogum ,da se s tem soočiš in težavo rešiš, odpraviš in tako zrasteš osebnostno, pridobiš na samozavesti… bežanje ti tega ne da, da ti pa zagotovo izgubljeno življenje, trenutke, ki jih za vedno zapraviš, če raje bežiš, namesto,da se soočiš.

Sem že sprobala vse, pa mi je samsko življenje boljše in lepše. 🙂 Tako da, ne hvala.

čudne izgovore imaš sedaj… dejmo tole razjasnit:

eno je to kar pišeš v uvodnem postu – kjer samosklo življenje razlagaš in opravičuješ kot bog pred raznimi razočaranji tveganji…

nisi napisala – meni je samsko življenje top in ga izberem zato ker mi je edino top… ne ti si napisala,da ga izbereš, zaradi strahu pred razočaranji…

tako,da to ni enako… je krepka razlika – in saj tole kar pisariš je nekako čudno izgovarjanje, očitno še sama ne veš kaj hočeš, če takole spreminjaš mnenje oz. zmedeno pišeš, očitno še sama ne veš kaj hočeš

Jaz si pa res ne predstavljam življenja brez družine. Mi pomeni vse na svetu in čeprav na trenutke pride vsega preveč, se z leti naučiš vzeti pavzo, reči komu tudi ne morem, si privoščiti kaj za dušo, poskrbeti za ravnovesje.. vse se da če se hoče in če se dobro organiziraš. S skupnimi močmi pa še več. Mi delujemo kot tim, bolj kot so otroci veliki bolj pomagajo in vse je lažje, ko so že tako samostojni.. je pa bilo težko priti do tega včasih. Jih naučiti pospravljati za seboj, odložiti vse tako kot je treba sproti, si skuhati, polikati, nesti smeti ne da bi moral kdo kaj reči itd.. Sem jih imela mlada, tako da sedaj pri niti 40 imam ogromno časa zase, svoje cilje, izobraževanja in kariero. Ne čutim, da bi karkoli zamudila, saj sem sproti delala marsikaj – kolikor so dopuščale možnosti. Ampak prioriteta mi je bila vedno družina. Ko gredo na ‘fantovski vikend’ mi je prvi dve uri super… Tišina, mir, vse pospravljeno, delam v miru…in potem se začne… Kaj pa zdaj? Začnem jih pogrešati, manjka mi pogovor z njimi, njihova fizicna prisotnost, vprasanja, objemi, vse! Po enem dnevu je že kriza in komaj čakam, da se vrnejo. Saj vse sama zmorem in res veliko naredim v tem času. Ampak ni isto. Sem vedno bila bolj timski igralec in družabna, zato mi je zelo nenavadno biti dolgo sama. Da bi pa živela sama? Ne bi. Sem bila par let v času študija sama v Ljubljani in mi je bilo obupno.. sem si predsvanja tsko kombinirala, da sem v sredo po kosilu že šla domov.

Ko bodo otroci odrasli in bodo zapustili gnezdece bom to zagotovo občutila in se že sedaj izobražujem na to temo, da bo vsem lažje. Ko se na nekoga navežem, je za vedno in mi manjka, če ga ni. Pa imam svoje hobije in zanimanja, ampak mi je prav ta prisotnost pomembna. Da sem v skupini, v brlogu s svojimi medvedki. Mama bear 🙂

Saj to je samo preobračanje stavka, dodajanje in odvzemanje besed. Kljub slabim dnevom samskega življenja bi še vedno izbrala samsko življenje pred družino. Ne, da se bojim razočaranj, veliko časa vzame, preden si razočaran. Stran vržen čas pa je nekaj najhujšega.

Zakaj pa nebi raje delala na tem, da si najde nekoga, od katerega ne bo pretepena, podrejena in prevarana? A to je pa preveč dela?

Seveda se ženski najbolj splača, da je samska in brez otrok. Življenje je finačno sicer dražje: sama za vse položnice, stanovanje.

Ampak to tudi pomeni, da za razliko od ostalih žensk: ni treba deca pedenat, ni treba otrok pedenat. Preprosto ima dosti časa zase. Za položnice seveda da več, ker je samska. A če upoštevamo koliko ur dela več opravijo poročene, sploh, če imajo otroke, je pa tako življenje vseeno cenejše in udobnejše.

Verjetno so bili včasih drugačni časi, tudi moški so bili bolj odgovorni, ne samo zaploditi otroka, tudi za družinsko življenje. Ne samo ženske kriviti. Vsaka ženska po možnosti z otrokom išče odraslega, samostojnega moškega, ki ji lahko nudi varnost in se zaveda odgovornosti, ki jo družina prinaša. Novodobni moški dajejo v ospredje sebe, svoje hobije, službo, potem so jim kmalu otroci odveč, tudi žena jih živcira, še najbolj jih osrečuje avto in playstation. To so odrasli otroci in ne pravi moški in zakonski možje, očetje. S temi generacijami je pač tako, to so generacije podaljšanega otroštva, ki se nikoli zares ne bodo osamosvojile.

Duhovni učitelji, ki imajo kaj soli, že dolgo opozarjajo, da je skrajni čas, da človeštvo odraste in preneha s to  kompulzijo glede rojevanja otrok! Človeško bitje ima mnogo drugih načinov, da se osmisli in najde svoje investicije, ne rabi to biti ravno potomstvo, ki itak služi v prvi vrsti samo temu, da se človek ne počuti sam. Vse te flavže in patetika okoli otrok in družine – gre samo za to, da se bojite biti sami. Ker ste sami še vedno totalni otroci.

Na svetu je 8 miljard ljudi, do 2050 naj bi jih bilo že 9,4 miljarde. Človeštvo se je od začetka 20.stoletja pa do danes povečalo iz dobre milijarde na 8 miljard!!! Pa kaj folku ni jasno? Nimamo več kam stopit, izkoriščamo resurse do konca, za dostojno življenje človeka je potrebno marsikaj, česar že sedaj NI več na voljo za vse. In vi blejate tu neke puhlice o družinah in rojevanju otrok? Svet je trikrat prenaseljen in vi ne vidite preko svojega plota in svojih visokoletečih idej, ki so popolnoma prazne in puhle. Kdor v teh razmerah misli, da je spravljanje novih ljudi na svet, neka blazna vrednota, je preprosto nedorasel in nerazgledan. Nastopil je čas, da ljudje ODRASTEJO, ti, ki so že tu, da kaj na sebi naredijo, ne pa da spravljajo otroke na svet in jim predajajo svoje vzorce.  90 % ljudi je psihološko in duhovno popolnoma nedoraslih, sploh ne vejo, kaj je življenje, ne vejo, kdo so, polni so nekih izposojenih idej, floskul, potem se pa skrivajo za nekimi puhlicami in čudijo ter vijejo roke, da kako je lahko ta svet tak, kot je. Ljudje so na ravni otrok – in proizvajajo nove otroke.

Če pustimo psihološko in duhovno nezrelost ob strani, je svet čisto iz fizičnega vidika požrt in izkoriščen.  Moramo iti v MINUS, kar zadeva populacijo, ne samo ustaviti rast! Ni več dovolj sredstev za vse in vse manj jih bo. Ampak folk itak ni sposoben videti preko svojih okvirčkov, tišči glavo v pesek in misli, da mu je kaj jasno. Dajte malo iza svojih plank pogledat pa odrast, kaj na sebi naredit, to je tisto, kar je dejansko neka vrednota.

No ja, včasih so bili moški bistveno slabši kot danes. Ogromno žensk poznam, ki so jim dedci naredili otroke pa spi..zdili. Tega je bilo včasih ogromno. Danes je tega dosti manj in če kdo tako naredi, ga probajo vsaj prisilit v plačevanje preživnine.

Pa včasih fotri niso prali plenic, niso previjali dojenčko, niso hodili na govorilne v šolo, niso se brigali za šolo… danes pa precej fotrov to počne.

Tako je – dajte no mir-!!!

Samo jest, pit , plodit…do ostalega še ne pridejo…kot kaže nikoli ne bo bolje, ker smo inteligentne živali- žal ta nagon prevladuje in ga ne zmoremo kontrolirat…

Težko razumet Afriko in podobne rastoče države…tam bi morali izobrazit ženske pod nujno , da niso samo za rojevat non stop…tako pa tisti misijonarji …še spodbujajo kao v božjem duhu…

Da foter postane mama, normalno, da mama hodi na govorilne ure in v tem pogledu skrbi za otroka, oče gleda kako bo družina shajala na dolgi rok s financami in druge pomembne zadeve. Ne razumeš, da ni treba, da oba menjata plenice, če je dovolj, da jih en menjava, drugi pač ne, ker ima druge zadolžitve. Zato na porodniško hodita mama in foter, to je šele prtegnjeno. Jasno, da če foter naredi otroka in noče plačevati preživnine, da ni ok, zato je zakonodaja taka, da jo mora plačevati do otrokove polnoletnosti in vedno je bilo tako, razen, če otrok nima navedenega očeta v rojstnem listu. Na te fore ponavadi pristanejo ženske, ki želijo nekomu podtakniti otroka in jim to ne uspe ali z dogovorom z oplojevalcem.

Ah ja, včasih je bilo večinoma tako, da je foter peglal kavč ali pa šank podpiral, ženska pa kuhala, prala, plenice menjala, decu gate prala… ja, hude zadolžitve.

Danes je pa vse manj žensk pripravljenih, da bi imele dece, ki bi jih zajedali in danes vse več dedcev sodeluje pri vzgoji otrok, skrbi za otroke.

Če si nakoplješ deca na vrat, je konec svobode. Želel bo, da mu rodiš otroke in potem si pečena. Služkinja decu in otrokom.

Deca je ok imet, tako za kak izlet, za uživanje. Samo naj on živi na svojem, ona pa na svojem. Tako, da mu ni treba gospodinjit.

Naštela sem vse troje. Lahko gre pa samo za eno od treh stvari, je že to dovolj, da sem raje samska in brez otrok.

Tudi če se ženska samo počuti podrejeno, je zame že dovolj, da sem raje samska in brez otrok.

V današnjem času je vse več razvajenih in napornih prtegnjenk, neprilagodljivih, nimajo stika z realnostjo, z raznimi motnjami…ki se precenjujejo. Najbolje je, da ostanejo same v svojem svetu. Če do 28. leta niso bile sposobne za eno resno vezo je je z vsakim dodatnum letom vse manjša verjetnost, da bodo tudi kasneje.

Kvalitetne ženske, ki imajo urejeno “podstrešje” in stik z realnostjo praviloma ne ostanejo samske.

Hja, nesamske so normalne, samske pa ne, a ne da?

Tudi Amanda je bila poročena. Pa mama koroških dečkov je bila tudi poročena. Pa še drug tip poročenih žensk:mama umorjene jeseniške deklice je bila tudi poročena.

Bereš, ampak ne razumeš. Preberi počasi in poskusi razumeti napisano.

Tako je.

Le tako, da ostajajo samske, lahko ohranjajo iluzijo o lastni popolnosti.A to ni življenje, to je beg pred življenjem in beg pred sabo.

Namenjeno “Ou je”.

Sem bila že krepko pred 28. letom v resni vezi. Da ne povem, kje smo danes. In zakaj? Zato, ker vse mine. Vse faking mine. Zakaj le bi resno vezo? Pa tudi slišim od drugih, vsi ločeni z otroki, ločene z otroki …