Danes pa je!
Dobro jutro, Jani in
dobro jutro vsi ostali, ki boste pribrzeli
tu gor in se pofočkali. Tudi jaz sem bila
danes zgodaj pokonci, veš Jani, sem že
od pete ure u lajfu. Zdaj si bom počasi
pripravila še eno kavico, potem peljem
psa u šetnju, in sobota bo v polnem zamahu. Zagotovo me bo danes tudi poneslo tja v našo šumečo in tako božansko lepo gmajno. Eden izmed mojih ciljev je seveda tudi ta, da enkrat vsi pridete k meni in da vas popeljem tja u “rili gmajna”.
Zajček, nekaj ti pa .. po blazno dolgem času le moram
povedati: jaz bi že živela svoje sanje in ne sanjala svojega
življenja, vendar …. nikakor mi to ne znese z mojo prirojeno,
vsajeno, priučeno, naučeno, vgarjeno ….. filozofijo življenja.
Poleg vsega tega pa še nečesa ne vem: ko skušaš živeti
svoje sanje in ko odmisliš sanje svojega življenja …. je res
pravo tisto, kar se v tvoje sanje …… imaginarno ….. vključi?
Zajček , živjo ! U prolazu … vas pozdravlam , pa … naprej…
Mene je tudi vznemirjal tisti tvoj “podnapis”… kje ga pa imaš danes ?
Zgubu ? Škoda !
Ampa , jaz sem ga lepo poenostavila , veš …. , prilagodila ……
živet svoje sanje mi ne uspeva najbolj , no …. raje poskušam sanjat svoje
življenje ….
… malo te folk čudno gleda…. malo si odsoten …. ne vidiš v kar
strmiš …. in česar ne vidiš , ne prizadene … in mogoče …. tedaj
moreš celo sanjati …. ,ker pa hkrati živiš , moreš sanje živeti…..
Ma , ja …. kukar črna lukna u vesolju …..
Upam , da bo odgovor , tudi Mariji , tu , ker bi ga rada prebrala…
Dolgo časa sem čakala, da se bo kdo spravil in razčlenil moj podnapis. Tudi ježek, ki se vedno podrobno spusti v razčlembo kake stvari, tega ni storil. Me pa več kot veseli, da si to naredila končno ti, Mariči. Zdaj zakaj ?
Počasi mi je ta moj končni stavek šel že pošteno na živce. Ni se ujemal z mojimi občutki, nisem ga mogla izpolniti. Nisem mogla živeti svojih sanj, pa tudi ne sanjati svojega življenja. ( oboje naj bi v končni fazi res bilo imaginarno – domišljijsko ;
Je bil čas ja, ko sem sanjala kakšno naj bi bilo moje življenje. Toda to je bilo nekoč, ko še nisem zaplula v resnično življenje. Zdaj ali je prav ali ne, ne vem….je pa res, da bi bilo dobro sanjati svoje življenje, ko te le ne bi vsakdanja resničnost vedno znova in znova postavljala na trdna tla. Morda lahko za trenutke res uidemo resničnosti, se zasanjamo , a to so le trenutki. Znajo biti lepi, znajo biti srečni, znajo nas na momente tudi osrečiti, nekateri pa se znajo celo zgoditi tudi zares. Toda samo nekateri..
In ti postanejo resničnost..
Potem lahko sanjamo naprej, pa ne svoje sanje, sanjamo lahko delčke , izbrane trenutke svojega življenja, ki si jih želimo izsanjati……….
Vedno je nekaj ” pravo “, kar se v tvoje sanje vključi, že zato, ker je to del tvojih želja…vedno, sicer jih ne bi sanjala. Nima pa to nobene veze s tem, kar misliš, da mora biti v tvojem življenju, nikoli ne vemo kaj je ali ni točno prav in ali ima mesto v našem življenju. Včasih se pač kaj zgodi, pa spremenimo svoja stališča…
Vidiš Mariči, zato sem umaknila svoj napis..Ni bil pravi zame….Ko bom našla pravega, ki bo odrazil moje sanje, tudi resničnost, ga bom napisala. Tale res ni bil pravi, ni se me prijel.
To je hkrati tudi odgovor Niobi :)))
He, he, sem že zaprla med over, pa so mi v spomin prišle besede, ki bi jih na vse te moke besede, rekla čebelica. Verjetno zato, ker se nima smisla z ničemer v življenju obremenjevat , no rekla bi mi : ” ah, pejd greva prevračat kozolce “, pa to ni samo to….v tem prevračanju kozolcev so skrite misli…prave misli….saj veš čebelica je vedno kratko besedna, a veliko pove !
Ja, jaz sem do zdaj, do tega trenutka prav garala.
Zdaj sem vaju prebrala, tebe Nioba, pa našega ljubega
zajčka. In solze imam v očeh, solze v očeh in cmok v grlu.
Zjokala bi se, o kak rada bi zajokal in izjokala vse, kar je
napisano, ke mi je to v duši. Na žalost .. že nekaj dni.
Nekaj se me je dotaknilo in me dela mehko kot “puter”
(beri malslo, zajček, Nioba pa tako ve, kaj je puter!).
In zdaj vaju bom “ugasnila, se pocrkljala sama pri sebi,
naredila večerjo soprogu, morda pa se nocoj, kaj malega
pred polnočjo še kaj oglasim. Obe sta mi dragi, obe …..
sta mi pa na bolno in ranjeno dušo dali blazam, balzam za
jok, ne za ozdravitev, ampak, ko bo šel jok ven iz mene, bo
prišla tudi ozdravitev. Kdove, zakaj sem tako hudičevo
občutlejiva. Hvala vama za vse.
DOBRO JUTRO, TAJAVENDANOVCI.
Ja, danes je pa nedelja. Juhica bo dišala,
krompir bomo najbrž tudi kaj tenstali, meso
se bo peklo, endivijo bomo spravili skupaj, pa
ziherno tudi kakšen jabolčni štrudelj, ane?
Tkole, to bo za kosilo, zdaj pa sem si pred odhodom v gmajnico privoščila en pravi lonec kave z mlekom, ker grem potem s kužiko v gmajno. Aha, vsem lepa hvala za nasvete, bili ste več kot prijazni in skrbi in naša kužika ima zdaj v redu prebavo. Laneno seme smo ji dali med njeno redno prehrano, potem smo naredili tako, kot nam je nasvetoval veterinar – skuhali smo ji pravi riž in ga ji zamešali med brikete skupaj z riževo sluzjo, po pošti pa bomo dobili še ene kapljice, ne vem kakšne, za v bodoče, če se nam še kaj takega primeri. Je pa baje to dokaj normalno pri psičkih, da jih vsake toliko časa po dva do tri dni tudi melo prečisti. Hvala vsem še enkrat. Spet smo v redu.
In spet norimo za zajčki bo gmajni, tko!
Lepo nedeljo vam želim, jaz imam še nekaj frišnega fižola za “omužgat”, pol pa v skrinjo z njim. In imam čebulo za očistit, in imam se za učit, ker imam čez tri tedne izpit.
Se pa vseeno danes še kaj beremo.
Lepo se imejte!
Jutro lepo !
Midva s kužlnom sva tudi že bila zunaj. Včeraj smo ga skopali , da je tako snežno bel ko smetana..še vedno ga matra alergija, še vedno se borim z tem, da kje ne nastane kakšna rana, ki se potem razleze v mojo grozo…
Nedelja je ja, goveje juhice ne bo danes..uh….
Popoldan bi kam šla, pa ne vem….
kave ne pijem več , a ni hec, ampak cigaretek tega pa še upalim…..
Mariči RTFM !